STA novice / Sloveniji in Avstriji iz Bruslja drugi opomin v povezavi z napotitvijo delavcev

V skladu z novimi pravili o napotitvah delavcev se vsi sestavni deli plačila, ki so obvezni za lokalne delavce, kot so minimalne bruto plače in plačilo za nadurno delo, uporabljajo tudi za napotene delavce, izpostavljajo v komisiji.

Direktiva je začela veljati konec julija 2018. Članice naj bi jo prenesle v nacionalno zakonodajo in o nacionalnih ukrepih za prenos obvestile komisijo do 30. julija 2020. Avstrija in Slovenija te obveznosti še nista izpolnili.

Poleg tega drugega opomina na področju socialnih pravic, ki se v bruseljskem jeziku imenuje obrazloženo mnenje, je Slovenija danes iz Bruslja dobila še prve opomine na področju javnega naročanja, zakonitih migracij in prometa.

Evropska komisija je Slovenijo in Poljsko opozorila na vprašanje skladnosti njunih nacionalnih zakonodaj s pravili EU o javnem naročanju in koncesijah. Dvomi namreč, ali so prenesena nacionalna pravila v skladu z direktivami EU.

Slovenijo in Litvo pa je komisija opozorila zaradi nepravilnega prenosa direktive o rezidentih za daljši čas. Direktiva opredeljuje pogoje, pod katerimi lahko državljani tretjih držav pridobijo status rezidenta za daljši čas, in določa njihovo pravico do enake obravnave v podporo njihovemu vključevanju.

V primeru Slovenije je komisija izpostavila, da slovenska zakonodaja o dostopu neslovenskih državljanov do nepremičnin temelji na številnih pogojih, ki v primeru neizpolnitve izključujejo rezidente za daljši čas.

Evropska direktiva o rezidentih za daljši čas pa ne dovoljuje odstopanja od načela enake obravnave na podlagi takih pogojev. Članice imajo določeno diskrecijsko pravico pri določanju takih pogojev za integracijo, vendar v okviru načela sorazmernosti, izpostavlja komisija.

Poleg tega so Slovenija, Italija in Hrvaška danes prejele prvi opomin zaradi neizpolnjevanja nekaterih obveznosti obveščanja iz uredbe o pristaniških storitvah. Namen te uredbe je zagotoviti enake konkurenčne pogoje v pristaniškem sektorju in pravno varnost upravljavcem pristanišč ter ustvariti ugodnejše okolje za učinkovite javne in zasebne naložbe.

Omenjena uredba določa, da morajo članice opredeliti učinkovit postopek za obravnavo pritožb in zagotoviti, da so uporabniki pristanišča in deležniki obveščeni o tem, kateri organ je pristojen. Članice morajo določiti tudi pravila o kaznih v primeru kršitev uredbe.

Omenjene odločitve so del rednega svežnja odločitev o kršenju evropskega prava, s katerimi Evropska komisija kot varuhinja evropske zakonodaje začenja, nadaljuje ali ustavi postopke proti članicam, ki niso izpolnile obveznosti iz prava EU.

Po izdaji prvega ali uradnega opomina ima država na voljo dva meseca za ustrezen odgovor, sicer lahko komisija odloči, da izda drugi opomin ali obrazloženo mnenje. Če se država v dveh mesecih še vedno ne odzove ustrezno, lahko komisija zadevo predloži Sodišču EU.