STA novice / Sredi tedna se izteka vrsta ukrepov za blažitev posledic epidemije

Subvencioniranje začasnega čakanja na delo je bil eden od prvih ukrepov, s katerimi je država že kmalu po prvi razglasitvi epidemije covida-19 lani spomladi priskočila na pomoč delodajalcem. Hkrati je tudi najbolj izdaten - od nekaj več kot 1,6 milijarde evrov izplačane pomoči za ohranitev delovnih mest v času od marca lani do konca maja letos je bilo za subvencioniranje čakanja na delo izplačanih 547 milijonov evrov, dodatno je država za te delavce poravnala tudi za skupaj 124 milijonov evrov socialnih prispevkov.

Ukrep povračila nadomestil plač za delavce, ki jim delodajalec zaradi epidemije ne more zagotavljati dela in jih pošlje na čakanje na delo doma, bi moral po prvotnih načrtih veljati le do konca maja 2020. A delodajalci so ukrep pograbili z odprtimi rokami in s protikoronskimi zakoni, ki so sledili, je bil večkrat podaljšan.

Podoben ukrep je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je bil uveljavljen s tretjim protikoronskim zakonom 1. junija lani. Minister za delo Janez Cigler Kralj ga je takrat predstavil kot nadomestilo za ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo, ki pa ga nato na željo gospodarstva niso ukinili. Po izračunih fiskalnega sveta je bilo za delavce, ki v koronskih časih delajo skrajšani delovni čas, do konca maja izplačanih 56 milijonov evrov.

Le še do 30. junija je na voljo tudi povračilo celotnega izplačanega nadomestila plače za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ni mogoče organizirati dela na domu. Enako velja glede nadomestila za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, denimo varstva otrok.

Izteka se tudi izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, kmete in verske uslužbence. Tega so imeli upravičenci na voljo že v času prve razglasitve epidemije lani spomladi, nato pa v nekoliko spremenjeni obliki spet od oktobra dalje. Samozaposleni, kmetje in verski uslužbenci so lahko uveljavljali tudi povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok. Do konca letošnjega maja je bilo za te oblike pomoči izplačanih 363 milijonov evrov.

Skupaj 228 milijonov evrov pa je bilo od do konca maja izplačanih v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, ki ga je prinesel novembra lani sprejeti šesti protikoronski zakon. Do te pomoči so samo še v juniju upravičene pravne in fizične osebe, ki jim je epidemija covida-19 bistveno okrnila opravljanje dejavnosti.

Le še do srede lahko zavezanci za davek vlagajo tudi vloge za odlog plačila oziroma obročno plačilo davčnih obveznosti v skladu s protikoronskimi zakoni. Prav tako se je iztekla jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij, ki sicer nikdar ni zaživela v predvidenem obsegu.

Nekaj ukrepov medtem še ostaja v veljavi, med njimi subvencioniranje dviga minimalne plače z letošnjim 1. januarjem. Še v juniju bo država delodajalcem za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas brez dodatkov in izplačil za uspešnost ne presega zneska minimalne plače, povrnila 50 evrov mesečno, nato pa bodo do konca decembra deležni ugodnosti pri obračunu prispevkov za te delavce.

Vlada je pripravila tudi še nove ukrepe, ki pa so bolj ozko usmerjeni v panoge, ki jih je epidemija najbolj prizadela. S tem namenom naj bi vsak prebivalec Slovenije prejel bon, ki ga bo mogoče unovčiti za storitve s področja turizma, gostinstva, športa in kulture.

Za celotno gospodarstvo pa se obeta novo podaljšanje ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. V skladu s predlogom novega interventnega zakona, ki ga je vlada pred kratkim poslala v potrditev v DZ, naj bi veljavnost tega ukrepa določili do 30. septembra z možnostjo podaljšanja do konca leta.