STA novice / Na spletni razpravi opozorila o nezakonitem vračanju prosilcev za azil

Vračanje prosilcev za azil se ni začelo s to vlado, se je pa pod njo intenziviralo, je navedel Jošt Žagar iz organizacije Infokolpa, ki je skupaj z mrežo Border Violence Monitoring Network organizirala današnji panel.

Samostojna novinarka Kristina Božič pa je dodala, da so slovenski notranji ministri vse od leta 2016 prispevali k oblikovanju širše, evropske migrantske politike, in to zlasti z nelegalnimi praksami, ki so kasneje postale praksa.

Tudi evropska poslanka iz Švedske Malin Björk (Levica) je spomnila, da so poročila o vračanju prosilcev za azil prihajala že dolgo časa. Kot je ocenila, so vprašanje vračanja uspeli uvrstiti v politično agendo. Po njenem je tudi postalo jasno, da gre za sistemski način obravnave prosilcev, tudi ob tihi podpori Frontexa.

Nizozemska evropska poslanka Tineke Strik (Zeleni) je po drugi strani izpostavila določen napredek, saj se informacij o nezakonitem vračanju ne da več skrivati. Za večjo odgovornost pristojnih oblasti pa bi po njenem potrebovali spremembo schengenskega sporazuma, ki bi postavila v ospredje človekove pravice. Prav tako bi se morali boriti za spremembo načela o vračanja v državo vstopa z načelom enake odgovornosti držav članic.

Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij se je obregnila ob nov zakon o tujcih, ki je po njenem le eden od načinov, s katerimi poskuša Slovenija legalizirati to sporno početje.

Da je sicer vračanje prosilcev vse od leta 2016 prisotno tudi na Hrvaškem, je potrdila tudi Antonija Pindulić iz Centra za mirovne študije. "Edina sprememba, ki smo jo doživeli, so še bolj nasilne metode oblasti pri vračanju," je dodala.

Razprave se je udeležil tudi Matiullah Mati iz turške organizacije On the move, ki je tudi sam doživel vračanje po balkanski poti, med drugim so ga iz Slovenije trikrat vrnili nazaj. Pot prosilcev za azil v EU je po njegovem težka, stanje pa popolnoma nevzdržno.