STA novice / Novela zakona o zemljiški knjigi v DZ brez glasu proti

Prilagoditve zakona o zemljiški knjigi so med drugim potrebne zaradi nedavno noveliranega stvarnopravnega zakonika, ki je v slovenski pravni red prenesel instrument povezanih nepremičnin, je v ponedeljkovi razpravi v državnem zboru (DZ) spomnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Zlatko Ratej. S prilagoditvami zakona o zemljiški knjigi bo namreč ta nov stvarnopravni položaj mogoče vpisati v zemljiško knjigo in udejanjiti koristi, ki jih prinaša.

"Druga skupina posegov v zakonsko besedilo pa je rezultat tehtnega razmisleka in posvetovanj s ključnimi izvajalci zakona o zemljiški knjigi, torej s sodišči, notarji, odvetniki in drugo strokovno javnostjo," je pojasnil Ratej. Novela prinaša podlago, da bo notar pogodbo lahko poslal po elektronski poti in na ta način tudi prevzel potrdilo o plačilu davka. Novo je tudi pravilo o izbrisu pravic, ki prenehajo s smrtjo. Če iz letnice rojstva izhaja, da oseba ne more biti več živa, ne bo več treba iskati potrdila o smrti, je pojasnil državni sekretar.

Državni organi bodo lahko tudi neposredno dostopali do t. i. zaščitenih vpisov v zemljiški knjigi, če jih rabijo za izvajanje svojih nalog in pooblastil. Novela prinaša rešitve za varstvo upnikov, je še naštel.

Podporo noveli so napovedali v vseh strankah, nekaj kritik na račun aktualne ureditve pa so imeli v SNS. Obžalujemo, da se je zemljiški dolg črtal iz zakona, je dejal Dušan Šiško (SNS) in dodal, da v državi še ni dovolj razvito elektronsko poslovanje, "da bi lahko pričakovali, da bodo ljudje pri tako arhaičnem postopku, kot je zemljiškoknjižni, uporabljali računalnike". Glede aktualne novele je sicer ocenil, da je "dobra in strokovna".

Predrag Baković iz SD je spomnil, da je bilo v prvotnem predlogu novele nekaj spornih členov, ki pa so bili v državnozborski obravnavi črtani ali ustrezno spremenjeni. Na dopolnila, ki so popravila sprva sporne člene, je opozoril tudi Željko Cigler iz Levice: "Številni amandmaji koalicijskih strank, ki so posledica kritičnih pripomb, so postali že stalnica zakonodajnega dela v sedanjem mandatu državnega zbora. To pa zato, ker se zakon hiti, ker se pripravljajo brez ustrezne javne razprave ali pa se znotraj javne razprave premalo upošteva pripombe."