STA novice / DZ letos na 27 sejah zasedal več kot 368 ur, sprejel 73 zakonov (tema)

Kot je navedeno v polletnem poročilu o delu DZ, objavljenem na spletni strani DZ, so poslanci od začetka leta obravnavali 165 točk dnevnega reda, od tega 104 na izrednih sejah. Vse seje DZ so bile odprte za javnost, razen 24. redne seje, ki je bila deloma zaprta. V DZ je bilo letos tudi 115 protokolarnih dogodkov.

Za primerjavo, v prvem polletju lanskega leta je DZ zasedal na 18 sejah, od tega je bilo 13 izrednih. Seje so potekale 33 dni, skupaj 236 ur. Obravnavali so 104 točke dnevnega reda. V prvem polletju 2019 pa se je DZ sestal na sedmih rednih in sedmih izrednih sejah. Skupaj so seje trajale 35 dni oziroma 234 ur in 45 minut. Obravnavali so 126 točk dnevnega reda.

Letos so bile obstrukcije treh sej in skupaj 45 prekinitev sej. Poslanci so sprejeli 73 zakonov, od tega 17 novih zakonov, 49 novel, šest ratifikacij in en ustavni zakon. Po rednem postopku so sprejeli 31 zakonov, po skrajšanem 22, po nujnem pa 13. DZ je sprejel tudi 71 aktov, med drugim 52 sklepov in 11 odlokov.

V lanskem prvem polletju je DZ sprejel 42 zakonov, od tega je bilo 11 novih, 28 novel in tri ratifikacije. V prvem polletju 2019 so sprejeli 57 zakonov, sprememb zakonov in ratifikacij.

Letos je državni svet sprejel dva odložilna veta. Novelo zakona o nalezljivih boleznih je DZ pri ponovnem odločanju zavrnil, o noveli zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa DZ še ni ponovno odločal. V prvem polletju lani DS ni sprejel nobenega odložilnega veta.

Delovalo je 21 delovnih teles, od tega 14 odborov, sedem komisij in dva pododbora. Zasedali so na skupaj 221 sejah, pri čemer je bilo 118 nujnih. V aktualnem mandatu DZ je bilo doslej ustanovljenih sedem preiskovalnih komisij.

Na zasedanjih DZ je bilo od januarja zastavljenih 1078 poslanskih vprašanj in pobud. Lani je bilo v prvem polletju zastavljenih nekoliko manj, in sicer 930 poslanskih vprašanj in pobud. V enakem obdobju leta 2019 je bilo zastavljenih 1125 poslanskih vprašanj in pobud.

Na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi je bilo letos vloženih sedem pobud in predlogov oz. zahtev, pet referendumskih ter dve ljudski iniciativi. Med drugim sta bili aprila vloženi dve pobudi za razpis referenduma o noveli zakona o vodah. Za obe je bil razpisan enak rok za zbiranje podpisov podpore. Glede prve, ki je zbrala dovolj podpisov, je bil sprejet odlok o razpisu referenduma. Državljani so na referendumu 11. julija novelo zavrnili.

Trenutno v DZ deluje 11 poslanskih skupin, letos je nastala poslanska skupina nepovezanih poslancev. Vanjo se se povezali Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić, ki so zapustili SMC, ter Jurij Lep, ki je zapustil DeSUS.

Nekaj je bilo interpelacij in poskusov razrešitev. Sredi februarja je DZ glasoval o predlogu konstruktivne nezaupnice, a kandidat za novega predsednika vlade Karl Erjavec ni prejel dovolj glasov. Vlada Janeza Janše je tako nadaljevala z delom. Večji del opozicije je predlagal tudi obtožbo predsednika vlade Janše pred ustavnim sodiščem, a neuspešno. Medtem je bila koalicija letos kar dvakrat neuspešna s predlogom za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča po tistem, ko je ta zapustil SMC in s tem koalicijo.

Opozicija ni bila uspešna z interpelacijami treh ministrov. Marca so se pred DZ uspešno zagovarjali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj ter minister za kulturo Vasko Simoniti.

V začetku junija pa se je DZ seznanil z obvestilom predsednika vlade o odstopu Lilijane Kozlovič s funkcije ministrice za pravosodje. DZ je za novega ministra imenoval Marjana Dikaučiča, tik pred odhodom na parlamentarne počitnice pa so poslanci izvolili tudi novega ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča. Ta kot minister brez listnice vodi novoustanovljeno službo vlade za digitalno preobrazbo.