STA novice / Varuh pisal Evropski komisiji glede slovenske novele zakona o tujcih

Varuh meni, da ni moč zanikati, da gre pri sodobnih migrantskih tokovih za problematiko, ki zaradi svoje kompleksnosti in objektivnih razsežnosti presega slovenski prostor. Dejstvo je, da EU oblikuje skupno politiko o azilu, mednarodni in začasni zaščiti z namenom zagotovitve ustreznega statusa državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ob spoštovanju načela nevračanja, so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost.

Tako pravo EU nalaga državam članicam določene obveznosti pri azilni in migracijski politiki, ki jih države ne morejo enostransko prezreti ali zaobiti. V naddržavni skupnosti, kakršna je EU, je treba po navedbah varuha stremeti k usklajenim ravnanjem držav članic.

Problematika spoštovanja človekovih pravic migrantov torej vsekakor sega prek meja posamezne države in kot tako bi jo bilo treba tudi ustrezno nasloviti na naddržavni ravni. "Varuh je zato sporne slovenske zakonske rešitve v zvezi s kompleksno krizo, ki bi lahko pomenile kršitev obveznosti po pravu EU, podrobneje predstavil Evropski komisiji. Slednja ima namreč na voljo različne vzvode, s katerimi lahko vpliva na države članice, da nacionalno pravo uskladijo s pravom EU," so navedli.

Nenazadnje ima tudi pristojnost, da sproži postopek proti vsaki državi članici, če oceni, da ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU. V končni fazi lahko o tem odloči tudi Sodišče EU, so še izpostavili pri varuhu.

Spomnili so, da so se z novelo slovenske oblasti odzvale na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2019 v postopku za oceno ustavnosti takratne tujske zakonodaje, ki ga je z zahtevo začel ravno varuh leta 2017.

Ustavno sodišče je takrat razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena zakona o tujcih, ki je urejal ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij - po noveli pa navedeni člen zdaj ureja ukrepanje v kompleksni krizi na področju migracij.

Prej in sedaj veljavna zakonodaja sta si glede mejnega nadzora in hitre obravnave tujih oseb na meji v izjemnih razmerah precej podobni. Na to, da je zakonodajalec ponovno sprejel podobno rešitev, kakršno je pred tem nacionalno ustavno sodišče že razveljavilo, je lahko svojevrsten problem vladavine prava, opozarja varuh.

V demokratičnih in na vladavini prava temelječih družbah si naj bi namreč izvršna oblast, torej vlada kot pripravljavec oz. predlagatelj zakonodajnih sprememb in zakonodajna oblast, torej parlament, kar najbolj prizadevali upoštevati presojo najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, to je ustavnega sodišča, so še izpostavili pri varuhu.