STA novice / Odbor DZ za kmetijstvo spoznal zahtevnost usklajevanja strategije razvoja panoge

Kot je znano, je na 386 strani obsežen predlog načrta prispelo več kot 90 predlogov, mnenj in dopolnitev, glavne pripombe pa je danes strnil predsednik odbora Edvard Paulič.

Vprašanja se med drugim nanašajo na prenos denarja iz t. i. prvega stebra oziroma neposredna plačila v drugi steber programa razvoja podeželja, rabo denarja, kazalnike učinkov ukrepov in definicije aktivnega kmeta, pa tudi glede tega, ali bo šel denar iz kmetijstva v druge dejavnosti in ali si ekološko kmetijstvo zasluži več.

Kmetijski minister Jože Podgoršek je med drugim pojasnil, da si pri načrtu strategije, ki do konca leta 2027 prinaša 1,4 milijarde evropskih evrov in še okoli 250.000 evrov državnih sredstev, številne pobude nasprotujejo. Zato je po njegovih besedah jasno, da je ne bodo sprejeli soglasno, kot so pred časom zakon o kmetijstvu, pa čeprav je dogovor nastajal več let z vsemi deležniki in po sprejetih usmeritvah države.

"Ker vsega ne bomo mogli uskladiti, se bomo odločali na podlagi analiz stroke in pri tem vztrajam," je poudaril Podgoršek.

Svoje poglede in pripombe so predstavili predstavniki komisije za kmetijstvo državnega sveta, kmetijsko-gozdarske zbornice, sindikata kmetov, zadružne zveze, zveze lastnikov gozdov in posamezniki.

Agrarni ekonomist Luka Juvančič z Biotehniške fakultete v Ljubljani je predstavil nekaj pogledov stroke in pojasnil, da lahko pomaga v tistem delu, ki se nanaša na izračune posledic spremenjenega načina neposrednih plačil z izračunom možnosti, kje bi bile posledice prerazporeditve čim bolj enakomerno razporejene. Del, ki se nanaša na razvoj, torej naložbe in usmerjanje razvoj kmetijstva in podeželja, pa je po njegovih besedah politična odločitev deležnikov, kjer lahko stroka poda strokovne podlage.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je opozorila, da je pri spopadu s podnebnimi spremembami potreben tudi pogum, da ne sme biti v ospredju le vprašanje, kdo bo dobil več denarja, in da naj program podpre mlade.

Na prihodnost mladih kmetov je spomnil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, opozoril na propadanje kmetij in pozval k ukrepom, ki jih bodo kmetje razumeli.

Direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij gospodarske zbornice Tatjana Zagorc ne razume, zakaj še vedno nimamo organizacij pridelovalcev, ki bi se lahko uspešneje dogovarjale o prodaji kot posamezniki, čeprav o tem govorimo že 20 let, in dodala, da sta kmetijstvo in živilska industrija soodvisni, za kar je potrebno boljše sodelovanje v verigi.

Svoje poglede so predstavili tudi poslanci. Iva Dimec (NSi) želi, da so ukrepi življenjski in sledijo pomembnim ciljem, Violeta Tomić (Levica) pa je opozorila, da je odgovor za preživetje lahko v ekološkem kmetijstvu in kakovostnih izdelkih z višjo dodano vrednostjo.

Za Borisa Doblekarja (SDS) je uskladitev načrta izredno težka naloga, v kmetijstvu pa pogreša večje spremembe v smeri zahodnega, razvitega kmetijstva. Mojca Žnidarič (SMC) je pohvalila sejmarje, ker je sejem znova zaživel, Jani Ivanuša (SNS) pa ob številnim interesih pri strategiji pričakuje bolj jasno družinsko strategijo.

Tudi Paulič je ob koncu razprave dejal, da bo težko uskladiti vse interese, saj je manj denarja kot v prejšnji perspektivi, ob tem pa so dodatne okoljske zahteve. Sicer pa bo odbor po usklajevanju še imel možnost dodati kakšno spremembo, ki se mu bo zdela smiselna, je še dodal.