STA novice / Zelena luč odbora za zdravstvo predlogu dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu

Državni svet je vložil predlog novele zakona, s katerim predlagajo prenos pravic do obnovitvene in skupinske rehabilitacije ter zdravstvenega letovanja otrok iz podzakonskega akta, to so pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju, na zakonsko raven.

Kot je v imenu predlagatelja zakona opozoril Dane Kastelic, gre za programe, ki se v Sloveniji izvajajo več desetletij, da pa nimajo zadostne pravne podlage, jih je opozorilo računsko sodišče.

Državni svet je v noveli zakona predlagal, da bi bila organizator obnovitvene in skupne rehabilitacije reprezentativna invalidska organizacija, humanitarna organizacija za kronične bolnike s priznanim statusom, organizator zdravstvenega letovanja otrok pa neprofitna nevladna organizacija.

Kot je opozoril Kastelic, je nujno, da se s tem ohranijo in v prihodnje opravljajo specifična znanja, ki so jih organizatorji rehabilitacij nabirali skozi desetletja.

Predlagali pa so tudi spremembo, po kateri bi se preventivni programi ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu in s tem posledično preprečevanja delovne invalidnosti financirali iz sredstev, zbranih s posebno prispevno stopnjo delodajalca 0,53 odstotka.

Poslanci so predlog novele večinoma pozdravili, so pa tako v koalicijskih kot opozicijskih vrstah pripravili svoje predloge dopolnil k posameznim členom. Sprejeta so bila koalicijska dopolnila, ki med drugim črtajo določbo glede financiranja preventivnih programov za ohranjanje poklicnega zdravja.

Poleg tega so sprejeli dopolnilo, po katerem bi programe za nove pravice, ki bodo s sprejetjem novele opredeljene na zakonodajni ravni, določil minister za zdravje na podlagi predloga zdravstvenega sveta. Poleg tega predlagajo, da bi se spremembe zakona uveljavile z letom 2023, hkrati pa se z uveljavitvijo novele črtajo omenjene tri pravice iz pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Omenjena prehodna določba je sicer pri nekaterih poslancih opozicije vzbudila nejevoljo. Bojana Muršič (SD) je poudarila, da upravičenci za te programe potrebujejo programe zdaj, ne šele leta 2023. Robert Pavšič (LMŠ) pa je dodal, da po sprejetju takšne novele ne bo povsem jasno, ali bo Zveza prijateljev mladine v prihodnjem letu izvajala letovanje otrok.

Glede na sprejeto koalicijsko dopolnilo bo letovanje otrok v prihodnjem letu ostalo enako. Ker pa gre pri letovanju tudi za zdravstveno storitev, mora biti zraven vsaj medicinska sestra, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte. Zato bo ministrstvo s pravilnikom določilo, kdo so kvalificirane organizacije, ki lahko organizirajo takšna letovanja. Po njenih zagotovilih ministrstvo nima namena, da bi krnilo obstoječe pravice, ampak le zagotovilo večjo varnost teh otrok.

Temu je poslanka iz vrst NSi Iva Dimic dodala, da mora biti na tovrstnih letovanjih prisotna strokovno usposobljena oseba, ki bo lahko prepoznala, če bi pri kakšnem otroku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja.

Dopolnila koalicije so za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) veliko bolj sprejemljiva kot osnovna verzija novele. Kot je v imenu ZZZS med drugim povedala Ana Vodičar, se ji zdi primerno, da potekajo omenjeni programi v prihodnjem letu po starem sistemu, saj tako zaradi potrebe po sprejemanju novih pravilnikov ne bo prišlo do morebitnih zamud.

Željko Cigler (Levica) pa je opozoril, da bo postavljen kriterij, da mora biti otrok v tekočem letu dvakrat hospitaliziran za upravičenost do zdravstvenega letovanja, zožil nabor otrok za letovanje. Potemtakem bodo kolonije za te otroke morale financirati lokalne skupnosti, med katerimi so velike razlike po finančnih zmožnostih. Otroci iz bogatih občin bodo tako lahko šli v kolonije, iz manj bogatih pa ne, je dejal.