STA novice / Na posvetu sveta za razvoj pri SAZU tokrat o spremembah volilnega sistema

Med slabostmi obstoječega sistema je omenil, da volivci ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov in dejansko glasujejo za listo ter da so volilni okraji med seboj različni, ne le po velikosti, ampak tudi po tem, "kako usidrane oz. uspešne so politične stranke oz. liste v posameznem volilnem okraju". Prepričan je, da dopolnitev obstoječega sistema s preferenčnim glasom in ukinitev volilnih okrajev ne bi povečala zgolj vpliva volivcev na izvolitev kandidatov, temveč pri njihovi izvolitvi tudi nekoliko zmanjšala vpliv političnih strank. Bolj kot absolutni pa zagovarja relativni preferenčni glas.

"Menim, da ni univerzalnega recepta za oblikovanje volilnega sistema, ki bi zadovoljil vsa pričakovanja," je dejal Zorčič. Pri tem je spomnil, da je za sprejetje zakona, ki ureja volilni sistem, potrebna dvotretjinska večina, torej široko politično in družbeno soglasje. Tako dopolnitev ustave iz leta 2000 kot tudi odločba ustavnega sodišča iz leta 2018 po njegovih besedah omogočata uvedbo vseh vrst sorazmernega predstavništva oz. proporcionalnega volilnega sistema, nenazadnje tudi uvedbo kombiniranega volilnega sistema.

Tudi znanstveni svetnik na Univerzi v Ljubljani Ivan Svetlik, sicer v ožji ekipi za pripravo današnje razprave, je izpostavil, da v obstoječem sistemu volivci izbirajo listo in nimajo neposrednega vpliva na izbiro poslancev, zaradi različne velikosti volilnih okrajev pa ni zagotovljeno sorazmerno predstavništvo. Poslanci v resnici odgovarjajo predvsem strankam, ne pa volivcem, je še ugotavljal. Z obstoječim volilnim sistemom je po njegovih besedah mogoče povezati tudi nekatere pojave v družbi, med drugim padanje volilne udeležbe in nezadovoljstvo z delovanjem demokracije. Prav tako je omenil neobnavljanje političnih elit, kar lahko vpliva tudi na kakovost izbora poslancev, parlamenta, njegovih odločitev.

Prav tako je bil do obstoječega sistema kritičen Emil Milan Pintar iz Sinteze KCD, kjer so pred časom ustanovili Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema. Pintar ocenjuje, da so stranke dobile preveč moči, kar ima za posledico negativno kadrovsko selekcijo. "Trdno smo prepričani, da je način, kako lahko edino resetiramo slovensko politiko, način spremembe volilnega zakona," je poudaril.

Pojasnil je, da so na podlagi izkušenj drugih držav, predvsem Nemčije, pripravili predlog kombiniranega sistema, ki vnaša bistvene razlike ne le v proces volitev, ampak tudi v proces kandidiranja. Predlagajo, da se polovica poslancev voli neposredno in bi tako prvič možnost, da so izvoljeni, dobili tudi kandidati civilne družbe. V drugem delu bi volitve potekale po proporcionalnih načelih. Preko sistema drugačnih volilnih enot predlagajo okraje, med katerimi je razlika le pet odstotkov.

Eden od strokovnih avtorjev obstoječega sistema, ustavni pravnik Franc Grad je spomnil na dogajanje ob nastajanju sedanjega sistema. Čeprav so pričakovali, da bodo po prvih volitvah strokovnjaki in politiki pogledali, kaj je dobrega v sistemu in kaj slabo in poskušali narediti kaj novega, se to ni zgodilo. Ustavni zahtevi, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, po njegovem prepričanju ustreza le obvezen preferenčni glas, ki se mu volivci ne morejo izogniti in ki ne postavlja nobenih pragov. Čeprav mu je nemški volilni sistem všeč, pa vidi težavo, da je polovica poslancev izvoljena na podlagi list, brez kakršnega koli vpliva volivcev na izbiro kandidatov. Da bi spremembe volilnega sistema ustrezale naši ustavni zahtevi, bi moral biti modificiran.

Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, ustavni pravnik Ciril Ribičič je prepričan, da je njihov predlog v okviru obstoječe ustavne ureditve. Kombinirani sistem gradi na prednostih obeh sistemov; iz večinskega sistema jemlje personalizacijo (izbira osebnosti po njihovih odlikah, ne le strankarskih list) in nekoliko večjo stabilnost izvršilne oblasti, sorazmerno zastopstvo in sklepanje koalicij pa je povzeto iz proporcionalnega sistema. To vključuje tudi to, da je možnosti izbire več, da je več političnih strank, je dejal.

Tako je odgovoril tudi na navedbo Alenke Krašovec z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki je opozorila, da čeprav je pri razmislekih o kombiniranih, mešanih volilnih sistemih navadno želja, da bi združili najbolje iz obeh sistemov, so nekateri raziskovalci ugotovili, da se je zgodilo tudi, da so združili elemente, ki so imeli najslabše posledice. Treba pa je tudi paziti, da so posamezne rešitve med seboj v resnici kompatibilne, je dejala Krašovčeva.