STA novice / Na novelo o lekarniški dejavnosti pred obravnavo na odboru vložena številna dopolnila (ozadje)

Predlog novele so februarja letos vložili poslanci SMC, pozneje sta Igor Zorčič in Janja Sluga umaknila sopredlagateljstvo k noveli. Predlog novele, ki so jo poslanci v prvem branju v DZ podprli, na novo opredeljuje gravitacijsko območje lekarne in s tem mrežo lekarn.

Obstoječi zakon določa, da je gravitacijsko območje določeno geografsko območje sosednjih naselij in povprečno število prebivalcev tega območja, ki iz različnih razlogov gravitirajo k določenemu središču, pri čemer se povprečno število prebivalcev na določenem gravitacijskem območju ugotavlja na podlagi uradnih statističnih podatkov o stalnem prebivališču.

Predlog novele pa predvideva, da bi v gravitacijsko območje šteli tudi prebivalce z začasnim prebivališčem ter dnevne in sezonske migrante, ki iz različnih razlogov gravitirajo k določenemu okolišu. Po mnenju predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Darje Potočnik Benčič bi takšne spremembe vodile v rušenje lekarniške mreže, dolgoročno pa bi privedlo do tega, da bi v manjših krajih in na podeželju zapirali lekarne.

K temu predlogu določbe sta potem, ko je tudi zakonodajno-pravna služba DZ opozorila na to, da ni določeno, kako se bo ugotavljalo število vseh relevantnih oseb na določenem območju, zlasti dnevnih in sezonskih migrantov, podali predloge dopolnil tako v SMC kot v vladi, ki sta jih potem vložili preostali koalicijski partnerici - SDS in NSi.

V SMC predlagajo, da bi minister za zdravje določil način ugotavljanja relevantnih oseb na določenem geografskem območju, v SDS in NSi pa predlagajo, da bi v število prebivalcev šteli tiste s stalnim in začasnim prebivališčem na določenem območju.

Poleg tega v SDS in NSi predlagajo dopolnilo glede tega, kdaj je izpolnjen pogoj za ustanovitev lekarne na določenem območju. Za ostale člene novele zakona, tudi tistega, ki predvideva odpravo prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti, pa v SDS in NSi predlagajo, da se črtajo.

Številni pogledi na urejanje vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti

Predlog novele SMC določa, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, torej odpravlja prepoved vertikalnih povezav.

Prepoved vertikalnih povezav v lekarniški mreži se je sicer uzakonila konec 2016 na predlog vlade Mira Cerarja. Od takrat lekarne ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne. Prvotni rok za odpravo takih povezav in prilagoditev poslovanja je bil do konca januarja 2018, a so poslanci prehodno obdobje podaljšali že dvakrat, nazadnje novembra 2019 do konca letošnjega leta.

Predloge dopolnil so vložili tudi v opozicijskih strankah SAB in Levica. V SAB predlagajo, da se iz novele črtajo vsi členi razen tistega, ki opredeljuje možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti.

V Levici tudi predlagajo črtanje vseh členov novele, bi pa nekoliko dopolnilni člen, ki opredeljuje možnost vertikalnega povezovanja v lekarniški dejavnosti. Dodali bi namreč določbo, da bi lahko veledrogeristi, ki bi jih ustanovil javni lekarniški zavod, presežke prihodkov nad odhodki namenjali le v solventnost oz. likvidnost poslovanja, investicije v prostor in opremo ter razvoj kadrov. Zdi se jim namreč, da je vertikalno povezovanje v javni lekarniški dejavnosti smiselno le, če gre za zagotavljanje potreb in ne za profitni interes.

Ta člen novele pa bi spreminjali tudi v SMC, in sicer tako, da bi lahko veledrogeriste ustanavljale tudi samoupravne lokalne skupnosti, torej občine, pri čemer bi moralo biti lastništvo takega veledrogerista izključno v samoupravni lokalni skupnosti.

Stroka predlogu novele nasprotuje

V Lekarniški zbornici Slovenije so ves čas kritični do predlaganih rešitev v predlogu novele. Svoje argumente pa nameravajo znova predstaviti v ponedeljek. Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič je julija v pogovoru za STA opozorila, da je praksa iz vseh evropskih držav, kjer so deregulirali lekarniško mrežo, pokazala, da se lekarne skoncentrirajo v velikih mestih, zaprejo pa tiste v manjših krajih.

Njihovo nasprotovanje predlaganim rešitvam so podprli tako na ljubljanski fakulteti za farmacijo, trgovinski zbornici, pa tudi v skupnosti občin, Ekonomsko-socialnem svetu, koordinaciji zdravniških organizacij, slovenskem farmacevtskem društvu in Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. "Vse organizacije, ki so kakor koli povezane z lekarniško dejavnostjo ali zdravstvom, so izrazile negativno mnenje glede novele," je takrat opozorila.