STA novice / DZ poslal prenovo gradbeno-prostorske zakonodaje v nadaljnji postopek

Oba predloga je v četrtek poslancem predstavil minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Gre za pomembna zakona, saj urejata razmerje med učinkovitimi posegi v prostor, njihovim načrtovanjem, gradnjo, izvedbo in nadzorom, je dejal. Sedanji sistem se ne bo spremenil, pač pa bo nadgrajen, tako da bodo postopki enostavnejši in hitrejši, je zagotovil.

Da je predlog zakona o urejanju prostora primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 51 poslancev, sedem pa jih je bilo proti. Predlog novega gradbenega zakona je medtem podprlo 51 poslancev, proti pa jih je bilo devet.

Med ključnimi rešitvami novega gradbenega zakona je Vizjak naštel možnost pridobitve gradbenega dovoljenja v instrukcijskem roku 30 dni, če ima investitor vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne nasprotuje. Dana bo tudi dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki.

Poenostavljajo se rešitve glede začasnih objektov, zlasti skladišč, prav tako pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše. Nadzor nad nezahtevnimi objekti bodo poslej lahko izvajale tudi občine, v primeru zahtevnejših inženirskih objektov bodo lahko postopki tekli po fazah, uvaja se princip krožnega gospodarstva - izkopani material pri gradnji bo mogoče uporabiti drugje.

Glede plačila komunalnega prispevka je Vizjak dejal, da se bo po novem odmeril že pred začetkom gradnje in ne več v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ta rešitev naj bi sicer zaživela šele ob vzpostavitvi elektronskega sistema e-gradnje, do tedaj pa bo veljal še sedanji sistem.

Novi zakon o urejanju prostora pa bo prinesel projektni pristop k sprejemanju prostorskih aktov. Pri državnih prostorskih načrtih bo ustanovljena projektna skupina, tako da bo delo potekalo hkrati med vsemi strokami, postopki načrtovanja posegov v prostor in postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja pa bodo tekli kontinuirano.

Vizjak je izpostavil tudi vprašanje varstva narave. "To je zakonodaja, ki omejuje posege, ki niso sprejemljivi za slovensko krajino, za urbana območja," je dejal. Kot je dodal, so želeli najti ravnovesje med posegi v prostor in njegovim varovanjem. "Gradnja bo skladna s strogimi okoljskimi, naravovarstvenimi in ostalimi standardi sodobne družbe, po drugi strani pa bo lahko investitor, če je gradnja sprejemljiva, svoj cilj dosegel v razumnem času," je napovedal.

Eden od pomislekov je priznavanje statusa stranskih udeležencev nevladnim organizacijam v postopkih integralnega gradbenega dovoljenja, a Vizjak je dejal, da so tudi glede tega vprašanja dosegli dogovor. Vlada bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka po njegovih besedah predlagala dopolnila, s katerimi se bo nevladnim organizacijam ta status priznal.