STA novice / Po odločitvi upravnega sodišča glede evropskih delegiranih tožilcev sedaj ponovno na potezi vlada (zbirno)

Na ministrstvu za pravosodje so v odzivu na razsodbo upravnega sodišča sporočili, da se bodo o nadaljnjih korakih posvetovali na ravni vlade. Dodali so, da bo ministrstvo za pravosodje sodbo upravnega sodišča najprej še natančno preučilo.

Upravno sodišče je v odločitvi, sprejeti v ponedeljek in objavljeni danes na spletni strani sodišča, med drugim zapisalo, da izpodbijani majski sklep vlade vsebuje izrek in njegovo posledico, ne pa tudi obrazložitve, kot jo nalaga 214. člen zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Z neobrazloženo odločitvijo je bila kršena ustavna pravica tožnikov do sodnega varstva in pravnega sredstva.

Pritožba zoper odločitev upravnega sodišča ni dovoljena.

Vlada je postopek imenovanja Frank Elerjeve in Oštirja na položaj evropskih delegiranih tožilcev maja razveljavila z utemeljitvijo, da Državno-tožilski svet (DTS) ni dal na razpolago vsaj treh kandidatov za eno razpisano mesto, torej skupaj šest, ampak je vladi v potrditev predlagal samo omenjena dva.

Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta v odzivu na odločitev upravnega sodišča izrazila pričakovanje, da se bo vlada zdaj čim prej seznanila s predlogom za njuno imenovanje in bo ta predlog nato posredovala Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO).

Na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) so s ponedeljkovo odločitvijo upravnega sodišča zadovoljni in prav tako pričakujejo, da se bo vlada v najkrajšem možnem času seznanila s predlogom za imenovanje obeh predlaganih kandidatov ter ga predložila Evropskemu javnemu tožilstvu.

Odzvali so se tudi v stranki LMŠ, kjer so ocenili, da je danes objavljena sodba upravnega sodišča dokaz, da pravna država vendarle lahko zmaga nad samovoljnim in nedemokratičnim načinom vladanja. Tudi v LMŠ pričakujejo, da se bo vlada sedaj nemudoma seznanila z imenoma kandidatov za evropska delegirala tožilca in predloga o njunem imenovanju posredovala kolegiju EPPO v Luksemburg.

Tudi v Evropski komisiji so po odločitvi upravnega sodišča danes izrazili pričakovanje, da se bo slovenska vlada odzvala brez kakršnega koli nadaljnjega odlašanja. Evropska komisija je tudi edina, ki lahko ukrepa glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, a je doslej čakala na odločitev slovenskega upravnega sodišča.

Najverjetnejša možnost ukrepanja Evropske komisije v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je sicer sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU.

Dvajset članic EU, med njimi Slovenija, je leta 2017 po štirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev EPPO, ki je začelo delovati julija 2020. Namen EPPO je zagotoviti učinkovit pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU.

Evropsko javno tožilstvo s sedežem v Luksemburgu je tako pod določenimi pogoji pristojno za preiskavo in pregon goljufij in drugih kaznivih dejanj, ki vplivajo na finančne interese EU. Prav glavna tožilka EPPO je Romunka Laura Codruta Kövesi.

Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

Tako na Evropski komisiji kot na evropskem javnem tožilstvu so v preteklosti že večkrat pojasnili, da je lahko evropsko tožilstvo začelo delovati tudi brez delegiranih tožilcev iz Slovenije, saj ima ta v kolegiju tožilstva v Luksemburgu svojega evropskega tožilca Jako Brezigarja, ki lahko prevzame primere iz Slovenije.

Vendar ta položaj ni vzdržen, je konec minulega tedna znova opozoril govorec komisije Christian Wigand. Pojasnil je, da so v stiku s slovenskimi oblastmi, in spomnil, da je bila tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen julija v Sloveniji jasna, da je dogovore treba spoštovati - pacta sunt servanda.