STA novice / Novela zakona o poslancih končala zakonodajno pot

Novelo zakona o poslancih so predlagali v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) in SD. Za pripravo predloga so se odločili na podlagi primerov poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha in poslanca SD Gregorja Židana, pri katerih so se v DZ ukvarjali z vprašanjem nezdružljivosti funkcij.

Člani mandatno-volilne komisije so namreč ob odločanju, ali omenjena poslanca opravljata nezdružljive funkcije ter o morebitnih sankcijah, ugotovili, da so določbe zakona o poslancih ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije med seboj v neskladju. Zakon o integriteti namreč izjeme pri opravljanju drugih dejavnosti določa bistveno širše kot zakon o poslancih, prav tako slednji za kršitve predvideva sankcijo odvzema poslanskega mandata, medtem ko je zakon o integriteti ne.

Zato so nepovezani poslanci predlagali, da bi tudi za poslance veljala sistemska ureditev iz zakona o integriteti kot sistemskega zakona. S tem bi črtali tudi v zakonu o poslancih predvideno sankcijo prenehanja poslanskega mandata, namesto tega pa za kršitve določb o nezdružljivosti predpisati odvzem poslanske plače in nadomestil za čas kršitve. Predlog je predvideval še, da bi o nezdružljivosti funkcij poslancev odločala Komisija za preprečevanje korupcije, in ne več mandatno-volilna komisija DZ.

Večina poslancev na seji mandatno-volilne komisije predloga ni podprla, čeprav so se v preteklosti, ko je spomnila vodja poslanske skupine NeP Janja Sluga, poslanske skupine na načelni ravni strinjale, da so spremembe zakona nujne. "Ko pa je na mizi konkreten predlog, da bi o naši usodi odločala KPK, večina raje ostaja v varnem zavetju mandatno-volilne komisije," je poudarila Sluga. To pa po njenih besedah ne prispeva h krepitvi ugleda poslancev in DZ v javnosti.

Že na seji mandatno-volilne komisije so predlog podprli le poslanci iz vrst predlagateljev. S tem so po besedah poslanca SD Janija Prednika "zamudili priložnost jasneje urediti ta vprašanja, tako pa bodo ta ostala pravno nedorečena in vedno znova polje različnih interpretacij ter žal tudi političnega boja".

V vseh ostalih poslanskih skupinah, tako koalicijskih kot opozicijskih, pa so predlogu nasprotovali, saj so ocenili, da materije ne ureja ustrezno. Nekatere je zmotilo predlagano črtanje sankcije odvzema poslanskega mandata. Kot je dejal Jožef Horvat (NSi) bi moral zakon določiti način prenehanja mandata, ne pa pristojnosti prenašati na KPK, kjer možnosti odvzema mandata sploh ni. Po besedah poslanca Levice Mihe Kordiša pa predlog določbe o nezdružljivosti preprosto črta, saj bi bil poslanec lahko hkrati še direktor zasebnega podjetja, pa ne bi izgubil funkcije.

Da bi moral predlog prinašati jasne in nedvoumne rešitve "tudi za tiste, za katere omejitev poslanske funkcije ni tako zelo samoumevna", pa je dejala poslanka LMŠ Tina Heferle. V SAB pa po besedah Vojka Starovića menijo, da bi bilo treba na področju nezdružljivosti ohraniti zakon o poslancih kot "lex specialis".

Da je treba določbe zakona o poslancih čisto na novo urediti, se strinjajo tudi v SNS, ne pritrjujejo pa predlogu, da bi kot sankcijo uvedli odvzem plače. Poslanska plača je namreč po besedah Dušana Šiška ustavna kategorija.