STA novice / Slovenija s težavami pri pravočasnem prenosu evropskih direktiv

Izvrševanje pravil enotnega trga v državah EU bi moralo biti boljše, saj se je povprečni odstotek vseh direktiv enotnega trga, ki kljub izteku obdobja za prenos niso bile prenesene v nacionalne zakonodaje, v zadnjem letu povečal na odstotek. Delež direktiv, ki niso bile prenesene pravilno, je znašal 1,4 odstotka, kar je največ doslej.

V EU se je število kršitev, povezanih z enotnim trgom, lani v primerjavi z letom prej povečalo na 837 nerešenih zadev, kar je pet odstotkov več. To je ena najvišjih ravni v zadnjih 10 letih, so danes sporočili v Bruslju in spomnili, da je leto zaznamovala pandemija covida-19, ki je vplivala tudi na to področje.

Evropska komisija v pregledu ocenjuje uspešnost držav članic pri izvajanju in izvrševanju prava EU, povezovanju in odprtosti trga, orodjih upravljanja ter posebnih področjih politike. Področje pregleda so tokrat razširili na nova področja, in sicer krožno gospodarstvo, nadzor trga in poslovno okolje za malo gospodarstvo.

Slovenija je do presečnega datuma pregleda prenesla devet od 17 direktiv, povezanih z enotnim trgom. To kaže, da ima nekaj težav pri spremljanju pravočasnega prenosa direktiv, so zapisali v Bruslju. Povprečna zamuda se je povečala za 1,5 meseca na 8,9 meseca, Slovenija pa je v skupini osmih držav, ki so v letu dni povečale zamudo. Povprečje v EU je bilo 7,4 meseca.

Država je zamujala s sprejemom 16 direktiv, v prejšnjem poročilu jih je bilo šest, tokrat jih je bilo pet na področju okolja. Slovenija s sprejemom direktive o temeljnih varnostnih standardih za varstvo pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju zamuja več kot dve leti, so izpostavili.

Primanjkljaj skladnosti Slovenije se je povečal za 0,3 odstotne točke na 1,2 odstotka in je najvišji doslej. Povprečje v EU se je ustavilo pri 1,4 odstotka, medtem ko je cilj postavljen pri 0,5 odstotka. Število domnevno nepravilno prenesenih direktiv je pri Sloveniji ostalo nespremenjeno pri 12.

Slovenija ima v obravnavi 28 zadev, povezanih z enotnim trgom, 11 je novih. Od tega jih je šest s področja prometa in tri s področja okolja, dve zadevi sta zaključeni. V primerjavi s prejšnjim poročilom se je število povečalo za devet zadev, kar je tretje največje povečanje števila in drugo največje odstotno povečanje v enem letu. Je pa še vedno bolje od povprečja v EU, ki znaša 31 primerov.

V zadnjem letu se je začelo 198 novih zadev, ki so bile 1. decembra 2020 še vedno nerešene. Z 11 takimi zadevami je Slovenija precej nad povprečjem EU, ki znaša sedem novih zadev, začetih v enem letu. Problematični sektorji so tako kot v prejšnjem poročilu okolje, zlasti ravnanje z odpadki, ter promet, zlasti zračni promet ter trajnostni promet. Ti predstavljajo 71 odstotkov vseh nerešenih zadev. Slovenija je v skupini osmih držav članic, v katerih se je trajanje zadev skrajšalo v enem letu.

Za Slovenijo se nadpovprečno izvajanje beleži za orodja Your Europe, Certis, EURES ter trgovino z blagom in storitvami. Povprečno je izvajanje na področju poklicnih kvalifikacij, kršitev v zvezi z enotnim trgom, za izvajanje informacijskega sistema za notranji trg IMI ter za orodje SOLVIT. Podpovprečno pa je Slovenija delovala na področju javnih naročil ter ukrepov za prenos zakonodaje EU v nacionalno pravo.