STA novice / Sindikalne centrale pozivajo k dolgoročnemu in vzdržnemu financiranju ZZZS

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je predlog finančnega načrta ZZZS za leto 2022 potrdila minuli teden in ga v soglasje poslala vladi. Kot so sindikalne centrale spomnile v današnjem sporočilu za javnost, finančni načrt predvideva poslovanje s skoraj 150-milijonsko izgubo, ki naj bi bila krita iz presežkov ZZZS v preteklih letih ter rezervnega sklada, s čemer bo zavod ostal brez rezerv.

Pred odločanjem o finančnem načrtu so to točko na predlog predstavnikov aktivnih zavarovancev prekinili s sklepom, da bo skupščina o njem odločala po prejemu pisnega zagotovila ministrstev za zdravje in finance oz. vlade, da bodo manjkajoča dolgoročna sredstva za financiranje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljena iz državnega proračuna.

Ministrstvo za zdravje je ZZZS nato obvestilo, da so v zadnjem interventnem zakonu (PKP10) dodali dopolnilo, ki daje podlago za zagotovitev sredstev iz proračuna, če ZZZS ne razpolaga z lastnimi sredstvi za stroške obvladovanja epidemije covida-19 oz. dviga plač v zdravstvu.

Predstavniki aktivnih zavarovancev v skupščini ZZZS, ki so obenem v veliki večini predstavniki reprezentativnih sindikalnih central, so sicer po obvestilu o predlogu dopolnila finančni načrt ZZZS podprli, ob tem pa izrazili nezadovoljstvo z dejstvom, da določba v PKP10 ne rešuje problema sistemskega financiranja zdravstvenega sistema.

"Dejstvo, da bo proračun prispeval v zdravstveno blagajno samo in izključno pod pogojem (pa še to samo v letu 2022), če ZZZS ne bo razpolagal z lastnimi finančnimi sredstvi, je moč razumeti tudi kot prvi korak k finančnemu izčrpavanju ZZZS in to z izdatki, ki niso neposredno povezani z redno (ne-covidno) dejavnostjo zavoda. Vse to pa se utegne še kako poznati na kakovosti in obsegu košarice pravic in zdravstvenih storitev," so opozorili.

Zato so predlagali, da na naslednji seji skupščine temu vprašanju namenijo posebno točko dnevnega reda, na katero se povabi tudi ministra za zdravje Janeza Poklukarja in ministra za finance Andreja Širclja. Želijo, da "se v okviru te točke najdejo sistemske rešitve dolgoročnega vzdržnega financiranja zdravstvenega sistema, brez posega v košarico pravic in dostopnost zdravstvenih storitev".

Po mnenju predstavnikov aktivnih zavarovancev, ki imajo pri tem popolno podporo sindikalnih central, je rešitev treba najti in sprejeti še letos, "če se želimo izogniti velikim težavam s financiranjem zdravstvenega sistema v letu 2023 in v prihodnje, kar bi lahko močno občutili tudi zavarovanci".