STA novice / Državni svet izglasoval veto na novelo zakona o posebnih pravicah manjšin v vzgoji in izobraževanju

Predlog novele sta s podpisi koalicijskih poslancev vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Osnovni razlog za spremembo zakona je slediti spremembam v praksi v manjšinskem šolstvu v Sloveniji ter zagotoviti večjo kakovost šolstva v italijanskem učnem jeziku na Obali.

Predlagane spremembe so rezultat plod analize obstoječega stanja ter pripomb ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom, je na današnji izredni seji DS pojasnjeval Žiža. Ob tem je še izpostavil, da slovenska ustava, ki je med najboljšimi v EU na področju zaščite avtohtonih narodnih skupnosti, tem zagotavlja pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem, maternem jeziku.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost in šolstvo Branimir Štrukelj pa je v predstavitvi stališča komisije izpostavil, da gre pri dokazovanju znanja italijanskega jezika za zaostritev pogojev, ki jih mora izpolniti tudi administracija, vključno s hišniki in kuharji.

"Glede na pogojevanje zasedbe delovnih mest z znanjem italijanskega jezika, tudi za na primer tehnične in administrativne delavce, je lahko razumeti, da se italijanska manjšina kadrovsko zapira v svoj krog, saj bo uresničitev novih zakonskih zahtev glede jezikovnih kompetenc otežena zaradi pomanjkanja kadra, ki bi izpolnjeval pogoje glede znanja italijanskega jezika," je komisija še zapisala v obrazložitvi.

Z novelo se sicer ne strinjajo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Po besedah državnega sekretarja Damirja Orehovca med drugim ocenjujejo, da so jezikovne kompetence za administrativne delavce zaostrene po nepotrebnem in da je trenutna zakonodaja ustrezna. Podobno so v krajši razpravi ocenili tudi svetniki, ki so večinsko podprli odložilni veto.

DZ je predlog novele sicer sprejel s 44 glasovi za in 33 proti. Ob ponoven glasovanju bo za sprejetje zakona moralo glasovati 46 poslancev.