STA novice / Levica bi osnovne plače dvignila na raven minimalne plače (dopolnjeno)

"Danes se v državi več kot 41.000 ljudi sprašuje, zakaj prejemajo dodatek do minimalne plače. Gre za izjemno nepravično ureditev," je pripravo zakonskega predloga v izjavi za javnost utemeljil Vatovec.

Kot je opozoril, so v javnem sektorju do 23. plačilnega razreda osnovne plače nižje od minimalne, prav tako se po nekaterih kolektivnih pogodbah šele v sedmem tarifnem razredu začne izplačevati minimalna plača.

Levica je v sporočilu za javnost navedla, da je po zadnjih dostopnih podatkih ministrstva za delo osnovno plačo, nižjo od minimalne plače, prejemalo 41.299 zaposlenih, od tega 7678 v javnem in 33.621 v zasebnem sektorju.

V Levici so prepričani, da bi se s predlagano spremembo zakona o minimalni plači bistveno izboljšal položaj številnim tako v javnem kot zasebnem sektorju - od negovalk, nekaterih medicinskih sester in drugih poklicev v zdravstvu, do pomočnic vzgojiteljic in delavcih v trgovinah kmetijstvu, elektroindustriji ..., je naštel Vatovec in dodal: "Gre za velik nabor ljudi, ki mora, da pride do minimalne plače, prejemati dodatek."

Kot je opozoril, obstoječi sistem pomeni tudi oviro pri napredovanju, saj njihova dejanska plača ostaja nespremenjena, dodatki pa se obračunavajo na podlagi osnovne plače, ki pa je lahko bistveno nižja od minimalne.

V Levici sicer do nove ureditve predlagajo prehodno obdobje, v katerem bi delodajalci in sindikati pripravili nove kolektivne pogodbe, s katerimi bi se nepravična ureditev, kot jo ocenjujejo v Levici, odpravila. Kot poudarjajo, bi morala biti namreč rešitev sprejemljiva za vse strani.

Predlagajo, da se zakon začne uporabljati 1. januarja 2024, kar pomeni, tako v Levici, da imajo delodajalci več kot leto in pol dni časa, da osnovne plače uskladijo z višino minimalne plače.

Nadalje za delodajalce, ki jih že ali jih bo pred začetkom uporabe tega zakona zavezovala splošna kolektivna pogodba ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, predlagajo možnost daljšega prehodnega obdobja, v katerem lahko osnovne plače uskladijo postopoma do leta 2026.

"S tem ukrepom želimo spodbuditi socialni dialog med socialnimi partnerji, saj bodo imeli delodajalci s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami bolj ugoden režim uskladitve osnovnih plač z minimalnimi. Tekom tega procesa želimo preko socialnega dialoga spodbuditi čimprejšnje uskladitve vseh osnovnih plač in splošno izboljšanje pogojev dela," so navedli v Levici.

Vatovec upa na podporo, v Levici pa ciljajo, da bi DZ predlog sprememb zakona obravnaval že na marčni seji DZ.