STA novice / Odbor za notranje zadeve potrdil predlog zakona z digitalnimi boni

Namen digitalnih bonov je omogočiti nakup računalniške opreme dijakom in študentom, starejšim od 55 let pa udeležiti se subvencioniranih tečajev, je povedal minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Vpisani bodo v informacijskem sistemu Finančne uprave RS kot dobroimetje v korist upravičenca, za leto 2022 je njihova vrednost določena pri 150 evrov.

Poleg digitalnih bonov bo zakon ponudil še druge ukrepe, Andrijanič je med ključnimi navedel subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev ter izvedbo izobraževalnih in promocijskih kampanj.

Ko gre za digitalne veščine in znanja, Slovenija zaostaja za povprečjem EU, je opozoril minister in dodal: "Če bo zakon sprejet, bomo lahko že letos zagnali največji program digitalnega opismenjevanja v naši zgodovini."

DZ bo predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti obravnaval na izredni seji v ponedeljek in če bo sprejet, bo mogoče zagnati prve brezplačne tečaje digitalnih veščin jeseni. "Prve digitalne bone za nakup računalniške opreme pa bomo lahko razdelili pred začetkom novega šolskega leta," je dejal Andrijanič in dodal, da je v proračunu za te aktivnosti že rezerviranih 31 milijonov evrov.

Bone bo mogoče unovčiti za nakup računalnika, tablice, zaslona, tipkovnice, miške, slušalk, tiskalnika ter druge nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme.

Mladim se bo na podlagi javnih razpisov tudi omogočilo brezplačen dostop do tečajev zahtevnejših digitalnih veščin, kot so programiranje, robotika ali umetna inteligenca. "S tem jih želimo med drugim tudi navdušiti za tehniška in naravoslovna znanja," je dejal Andrijanič. Starejši od 55 let pa naj bi na brezplačnih tečajih digitalnih veščin prišli do čim bolj praktičnih veščin, denimo uporabe spletne banke ali spletnih storitev javne uprave.

Priti do ustrezne računalniške opreme se želi z zakonom pomagati tudi invalidskim in upokojenskim organizacijam. Prav tako bo omogočal subvencioniranje nakupa digitalnih učnih gradiv, financiranje ustreznega izobraževanja in usposabljanja za pedagoške delavcev ter vzpostavitev klicnih centrov, ki bodo državljanom v pomoč pri uporabi digitalnih storitev, je še naštel Andrijanič.

"Gre za prvi sistemski zakon, ki ureja pridobivanje digitalne pismenosti do sedaj," je izpostavil minister, ki je prepričan, da bo mogoče na njegovi podlagi doseči znaten napredek na področju digitalne vključenosti prebivalstva. "Cilj je do leta 2028 vsaj 80 odstotkov odraslih opremiti z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi in znanjem," je dejal.

Člani odbora so soglašali, da Slovenija ta zakon nujno potrebuje in z njim že krepko zamuja. A da ga je vlada poslala v potrditev v DZ po nujnem postopku, se zdi Rudiju Medvedu (LMŠ) hinavsko in nespodobno. Meni, da bo tako lahko vlada "na seznam, kaj vse je dala državljanom, dodala še bone" in jih bo mogoče dobro tržiti v volilni kampanji. "Gre za nadaljevanje bonomanije. Samo še točke zvestobe uvedete, pa gremo lahko na volitve," je dejal. Tudi Jani Möderndorfer (LMŠ) je ugotovil, da se vladi z zakonom mudi, ker bodo 24. aprila državnozborske volitve.