STA novice / DZ ob obravnavi predloga zakona o varstvu okolja tudi o izpustih

Novi zakon zajema vse dele okolja - zrak, vodo, ohranjanje narave ter podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni inštrumenti, je v uvodnem delu razprave poudaril okoljski minister Andrej Vizjak.

"S predlogom zakona država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, onesnaževalec plača in proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov," je spomnil Vizjak.

Izpostavil je področje ravnanja z odpadki, ki ga novi zakon ureja celovito, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Ključni namen predlaganega zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki," je zatrdil.

V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti bo zakon postavil "nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem", je prepričan Vizjak. Za vsak masni tok odpadkov bo določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov. "Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev," je podčrtal.

Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. "Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih, urejanje pa bo potekalo po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče," je navedel. Prenovljena je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolja.

Državni zbor je splošno razpravo o predlogu zakona opravil že na eni od prejšnjih sej, zato je tokrat razprava tekla le o členih in vloženih dopolnilih.

Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je pozvala k sprejetju njihovega dopolnila, s katerim bi izenačili mejne vrednosti izpustov za sosežig in sežig odpadkov. Ocenila je, da sicer zakon "ni slab" in ima "ogromno dobrih rešitev", bi pa bilo treba odpraviti določene pomanjkljivosti. Ena takih bi bila izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, s čimer bi po njenem omilili zdravstvene težave ljudi v Soški dolini zaradi cementarne Salonit Anhovo. Levica je predlagala tudi črtanje možnosti povračila posrednih stroškov emisij iz sklada za podnebne spremembe.

Vizjak je v obeh primerih poudaril, da se mora slovensko gospodarstvo boriti s konkurenco na evropskem in svetovnem trgu in zato potrebuje primerljive pogoje. Zagotovil je, da je Slovenija, ko govorimo o emisijah v okolje, ob boku najrazvitejšim državam EU, kot je Nemčija. Obenem je priznal, da so se prebivalci Soške doline v preteklosti soočili z velikim okoljskim bremenom azbesta, a hkrati "ni v redu, da izpostavljamo in kažemo s prstom na delujoč objekt v tej dolini, ki po moji oceni, pa tudi po oceni vseh meritev, ki se tam izvajajo, ni koreliran z zdravstvenim stanjem, ki ga izpostavljate in ga večkrat izpostavljajo zdravniki".

O povrnitvi posrednih stroškov emisij pa je dejal, da ne gre za subvencije velikim onesnaževalcem, ampak omogočanje podjetjem, da se prilagodijo ter ohranijo dejavnost in delovna mesta v času zelenega prehoda.

Violeta Tomić, prav tako iz poslanske skupine Levica, je medtem menila, da "ta zakon z nobenim amandmajem ne more biti boljši". Opozorila je, da imamo "enega ministra in enega zunanjega izvajalca, ki potem preko bogatih pogodb dela zakonodajo". Zakon je po njenem pomanjkljiv in slab, na kar kaže tudi "obsežno mnenje zakonodajnopravne službe, ki je navedla vrsto pravnosistemskih pomanjkljivosti in celo ustavnopravnih vprašljivih rešitev", je poudarila Tomićeva. Bolje bi bilo, če bi zakon, ki ima čez 150 amandmajev, napisali na novo, je menila.

Andrej Rajh (SAB) pa je med drugim izpostavil, da zakon "končno naslavljajo težave neprevzetih komunalnih odpadkov" ter vpeljuje kavcijski sistem za plastenke in pločevinke. S tem zmanjšuje nastajanje odpadkov, zaradi česar ga v SAB pozdravljajo in mu ne bodo nasprotovali.

Preostala dopolnila je vložila koalicija in razprave o njih ni bilo. Glasovanje bo potekalo v sredo.

Vizjak je sicer predlagal, da državni zbor po obravnavi zakona sprejme sklep, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona. "Časovno zamujamo z številnimi potrebami po prenosu direktiv, zato je zelo pomembno, da je zakon sprejet še v tem mandatu," je dejal.