STA novice / Odbor DZ proti predlogu dviga osnovne na raven minimalne plače

Miha Kordiš iz Levice je v imenu predlagatelja spomnil, da več kot 40.000 delavcev prejema osnovno plačo, ki je nižja od minimalne, dodatek do minimalne plače pa jim plačujejo delodajalci. Pri tem se dodatki obračunavajo od nižje, torej osnovne plače, kar je po njegovem moralno sporno.

Kot je še opozoril, ti delavci od morebitnega napredovanja nimajo nič. "Ko napredujejo v višji razred, ki je še vedno pod minimalno plačo, se zmanjšuje le doplačilo za delodajalca, delavec pa od tega ne dobi nič, razen razlike iz naslova dodatkov," je nanizal.

Po prepričanju Levice bi sprememba bistveno izboljšala položaj številnim tako v javnem kot zasebnem sektorju. Tu govorimo o negovalkah, nekaterih medicinskih sestrah, trgovcih v trgovinah in na bencinskih črpalkah, pomočnicah vzgojiteljic in delavcih v trgovinah, kmetijstvu, elektroindustriji, so navedli.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je povedal, da vlada predloga ne podpira. "Dvigovanje plač je prioriteta te vlade, zato tudi zakon o dohodnini, po katerem se bodo plače dvignile vsem," je poudaril.

Vlada si po njegovih besedah prizadeva za nov plačni model. "A pri osnovnih plačah gre za materijo, ki se ureja v dialogu med sindikati in delodajalci," je izpostavil. Pobude za to so v zadnjih letih bile, a žal napredka med socialnima partnerjema na tem področju ni bilo, je sklenil.

Vojko Starovič iz SAB je spomnil, da so Nobelovo nagrado dobili znanstveniki, ki so ugotovili, da povečanje minimalne plače ne vodi nujno v večjo brezposelnost in da se poveča produktivnost. "Je pa treba gojiti socialni dialog," je menil.

Predlogu sta nasprotovala Aleksander Reberšek iz NSi in Mojca Žnidarič iz Konkretno. "Če bi se zakon uveljavil z letom 2024, bi bilo dovolj časa, da se ga uskladi," je menila Žnidaričeva. Oba pa sta ocenila, da gre za predvolilno potezo Levice. Strinjala sta se, da je treba plače dvigniti in urediti, a ne na takšen način.