STA novice / V opozicijskih vrstah vladi očitajo prikrivanje javnofinančne luknje

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pripravil pomladansko gospodarsko napoved, s katero pa se vlada ne želi seznaniti, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani poudarila predsednica SAB Alenka Bratušek. "Zakaj? Zato, ker so številke slabše, kot so bile v jesenski napovedi," je navedla. Ker ni pomladanske napovedi, vlada tudi še ni pripravila osnutka programa stabilnosti, "ki pokaže neko širšo javnofinančno sliko", in okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je osnova za "državni proračun, občinske proračune, zdravstveno in pokojninsko blagajno".

Bratuškova je prepričana, da je glavni razlog za tak razvoj dogodkov "gromozanska luknja" v javnih financah. V pokojninski blagajni po njenih besedah manjka 250 milijonov evrov, v proračunu pa zaradi na novo sprejetih zakonov približno 500 milijonov evrov. Če bi vlada pripravila dokumente pred volitvami, bi morala povedati, kaj sledi, je opozorila predsednica SAB. "In kaj sledi, če ta neodgovorna vlada ostane na oblasti?" se je vprašala. Posvarila je pred varčevalnim zakonom po vzoru Zujfa iz 2012 in tedanjim zniževanjem pokojnin.

Odločitev, da vlada ne pripravi okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in programa stabilnosti 2022, je "nezakonita" in "hudo neodgovorna poteza", je zato ocenila Bratuškova. Če Slovenija dokumentov ne pošlje v Bruselj, kar mora storiti do konca meseca, lahko sledijo tudi kazni, je še povedala.

Milan M. Cvikl iz SD se je na današnji novinarski konferenci te stranke v Ljubljani strinjal, da "aktualne slovenske vlade sploh ne zanima, kaj bo po volitvah". "Ta vlada ni sprejela niti ocene Umarja, da so razvojni problemi Slovenije veliko večji, zato ker meni, da je lanskoletna osemodstotna rast ob petodstotnem deficitu velik uspeh, pa ni," je bil kritičen.

Glede na to, da je vlada sprejela vrsto ukrepov, nazadnje dohodninsko novelo, bi bilo treba pokazati, "da imamo veliko luknjo v javnih financah že v 2022, kaj šele v 2023". "In tega ta vlada noče predlagati in pokazati fiskalnemu svetu," je dejal.

Izpostavil je še, da vlada že dve leti odlaga, kar zahteva zakon o fiskalnem pravilu - to je pripravo srednjeročne fiskalne politike in državnega razvojnega programa. "In to je problem te vlade: za nami - potop," je sklenil Cvikl.

V zakonu o fiskalnem pravilu je zapisano, da mora vlada predlog okvira za pripravo proračunov skupaj z osnutkom programa stabilnosti posredovati DZ in fiskalnemu svetu najpozneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji. Tega mora Slovenija tako kot vse države članice posredovati v Bruselj do konca aprila vsako leto.