STA novice / Hojs: Vlada bo javnofinančne dokumente fiskalnemu svetu poslala po volitvah

Hojs, sicer tudi podpredsednik SDS, je ob robu slovesne predaje novega policijskega helikopterja v uporabo na Brniku zavrnil očitke, da je vlada marčno obravnavo točke o pomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prekinila zato, ker bi ta kazala na poslabšanje gospodarske rasti.

Kot je izpostavil, izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za "malce preveč pesimistične" oz. "podvrednotene". "Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar še enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne," je pojasnil in zatrdil, da se "zgolj iz tega in edinega razloga" še niso seznanili z napovedjo.

"Treba je namreč vedeti, da je taka Umarjeva napoved še kako pomembna tudi za eventuelno zadolževanje te ali katerekoli druge vlade v prihodnje, zato je prav, da so te ocene karseda realne," je poudaril.

Na Umarju so medtem za STA že konec minulega meseca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična. "Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi," so podčrtali.

Umarjeva napoved je sicer podlaga za pripravo javnofinančnih dokumentov, tudi okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022, ki bi ju morala vlada do 10. aprila posredovati fiskalnemu svetu in DZ, pa tega še ni naredila.

Hojs je danes na vprašanje, kdaj bo to storila, odvrnil, da naslednji teden gotovo še ne, "glede na to, da smo v predvolilnem obdobju". "Verjamem pa, da bomo takoj po volitvah, ne glede na to, kakšen bo rezultat, opravili še tiste zakonske obveznosti, ki so vezane na predpisane roke," je napovedal.

V SAB so danes ocenili, da je glavni razlog za to, da se vlada še ni seznanila z Umarjevo napovedjo in še ni dostavila javnofinančnih dokumentov, "gromozanska luknja" v javnih financah; znašala naj bi 750 milijonov evrov. Da vse to dogajanje kaže, da vlade ne zanima, kaj bo po volitvah, pa je opozoril Milan M. Cvikl iz SD.

V zakonu o fiskalnem pravilu je sicer zapisano, da mora vlada predlog okvira za pripravo proračunov skupaj z osnutkom programa stabilnosti posredovati DZ in fiskalnemu svetu najpozneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji. Tega mora Slovenija, tako kot vse države članice, posredovati v Bruselj do konca aprila vsako leto.

Evropska komisija je medtem marca poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upočasnila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi.