STA novice / Občine nezadovoljne s zakonskimi predlogi glede oskrbe s pitno vodo

Predlog zakona, ki je do 17. maja v javni obravnavi, so na današnji seji predsedstva skupnosti občin predstavili uslužbenci okoljskega ministrstva. Predlog predvideva, da bi oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev po novem zagotavljala država preko občin neposredno in neprofitno kot preneseno nalogo. Infrastrukturo za izvajanje javne službe bi bila še naprej dolžna zagotavljati občina.

Po predlogu sta edini dopustni obliki izvajanja javne službe (oskrbe s pitno vodo in hidrantno omrežje) javno podjetje ali javni gospodarski zavod, oba v stoodstotni občinski lasti. "V praksi to pomeni, da se ukinja režijske obrate in koncesije," so v sporočilu za javnost izpostavili v skupnosti občin.

"Ker gre za korenite spremembe v načinu izvajanja zakona, s seboj nosijo velike posledice - predstavljajo finančno in administrativno breme zaradi sprememb koncesijskih pogodb, sprememb odlokov občin, predvidenih združitev ali ustanovitev novih komunalnih podjetij oz. odprave režijskih obratov, medtem ko pa strošek takšnih finančnih in administrativnih bremen v predlogu zakona ni ocenjen, predlog zakona odločno zavračamo," je izpostavila predsednica Skupnosti občin Slovenije Jasna Gabrič.

Predsedstvo je v pogovoru s predstavniki ministrstva zahtevalo oceno stroškov in prenos ustreznih sredstev na občine. Ob taki sistemski ureditvi občine pričakujejo, da se bi opravila korenita analiza vpliva teh sprememb na cene storitev lokalnih gospodarskih javnih služb ter analizo učinkovitosti oblik izvajanja gospodarske javne službe.

Po zakonu bi moral izvajalec javne službe s pitno vodo oskrbovati tudi vsaj 5000 uporabnikov iz javnega vodovoda. To po navedbah skupnosti občin pomeni, da bi moralo preko 100 občin ustanoviti javno podjetje, kar je precej obsežen sistem in poveča stroške občinam.

Skupnost občin Slovenije bo na ministrstvo za okolje in prostor naslovila zahtevo, da se sporna določila umakne oz. se sprejemanje zakona zaustavi ter pristopi najprej k temeljitim analizam stanja in pogovorom z lokalnimi skupnostmi.