STA novice / IMF napoved rasti za Slovenijo poslabšal na 3,7 odstotka, inflacija pri 6,7 odstotka

Rast bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po lanskem 8,1-odstotnem pokoronskem odboju upočasnila še bolj od prvotnih napovedi. Današnja ocena IMF je namreč šele prva od aktualnih napovedi najpomembnejših tujih in domačih ustanov, ki upošteva negativne učinke ruskega napada na Ukrajino in njegovih globalnih posledic na slovensko gospodarstvo.

Pomembna je tudi v luči dejstva, da se slovenska vlada še vedno ni seznanila s spomladansko napovedjo Urada RS za makroekeonomske analize in razvoj (Umar), in je torej prvi pokazatelj trendov za državo.

Glede na nekatere izjave vladnih predstavnikov je seznanitev pričakovati po državnozborskih volitvah oziroma po tistem, ko bo Umar znova pregledal vstopne parametre napovedi. Na uradu medtem pravijo, da to ni potrebno in da je napoved realen prikaz razmer.

Časnik Delo je sicer poročal, da je Umar zaradi posledic ukrajinske krize napoved gospodarske rasti poslabšal za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke na tri odstotke. Podobno oceno kot IMF je medtem pred dnevi objavila Gospodarska zbornica Slovenije, ki letos pričakuje 3,7-odstotno krepitev BDP, v letu 2023 pa 3,2-odstotno.

Vojna v Ukrajini ni zgolj poslabšala razmer v globalnih dobavnih verigah, ki jih dodatno zavirajo še vnovični ostri epidemični ukrepi na Kitajskem, ampak je predvsem dodatno dvignila že tako visoke cene energije, surovin in tudi hrane.

IMF je tako danes občutno zvišal napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Če je lani oktobra za letos napovedoval še 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pričakuje 6,7-odstotno inflacijo, tudi v letu 2023 pa naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka.

Zaradi visokih cen uvoznega blaga, predvsem energije in surovin, se je poslabšal tudi slovenski zunanjetrgovinski saldo. Po več letih presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani na primer dosegel 3,3 odstotka BDP, naj bi letos Slovenija beležila primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP, v letu 2023 pa naj bi ta narasel na 1,4 odstotka BDP.

Pozitivne medtem ostajajo razmere na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po 4,7 odstotka v letu 2021 letos in prihodnje leto tako dosegla 4,5 odstotka.