STA novice / V DZ rekordno število žensk, v Gibanju Svoboda jih je več kot polovica (tabela)
ponedeljek, 25.4.2022
Ljubljana, 25. aprila (STA) - V zgodovini samostojne države v sestavi DZ še nikoli ni bilo toliko žensk, kot jih je bilo izvoljenih na tokratnih parlamentarnih volitvah. V DZ se jih uvrstilo 36, kar predstavlja 40 odstotkov vseh poslancev. Največ poslank ima v svojih vrstah Gibanje Svoboda, stranko bo v DZ zastopala več kot polovica žensk.
Po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev največji delež žensk v svojih vrstah tako dosega Gibanje Svoboda, saj je bilo na njihovi listi izvoljenih 22 žensk, kar predstavlja kar 53,7 odstotka poslancev te stranke.
Na listi SD so bile v DZ izvoljene tri ženske ali 42,9 odstotka vseh strankinih poslancev, v Levici pa imajo dve poslanki, kar predstavlja 40 odstotkov vseh. Tudi NSi bosta v DZ zastopali dve ženski, delež žensk v tej poslanski skupini pa bo 25-odstoten, kar je najmanj med vsemi.
Nekoliko višji delež žensk imajo v SDS, kjer je bilo izvoljenih sedem žensk ali 25,9 odstotka strankinih poslancev.
Doslej je bilo sicer največ žensk, po 32, v DZ ob koncu mandatov 2011-2014 in 2014-2018. Najmanj pa jih je bilo v mandatih 1996-2000 in 2004-2008, ko je bilo v DZ le po 11 poslank. V iztekajočem se mandatu je bilo v DZ izvoljenih 22, ob koncu mandata pa jih je bilo v DZ 26.
STA objavlja tabelo s podatki o strukturi dosedanjih sklicev DZ po spolu ob koncu prejšnjih mandatov ter pred začetkom naslednjega sklica DZ po delnih neuradnih izidih nedeljskih volitev.
mandat ženske moški delež žensk ---------------------------------------------- 1992-1996 13 77 14,4 1996-2000 11 79 12,2 2000-2004 14 76 15,5 2004-2008 11 79 12,2 2008-2011 14 76 15,5 2011-2014 32 58 35,5 2014-2018 32 58 35,5 2018-2022 26 64 28,8 *2022- 36 54 40
* delni neuradni izidi državnozborskih volitev
Zadnje novice
-
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (dopolnjeno) (zbirno)
10.2.2026 -
V ospredju vladnega obiska Gorenjske predvsem protipoplavni ukrepi in infrastrukturni projekti (zbirno)
10.2.2026 -
Ustavno sodišče iz odločanja o noveli zakona o RTVS izločilo Accetta
10.2.2026 -
V javni obravnavi predlog novele o izvajanju naložb v sanacijo in obnovo gozdov
10.2.2026 -
Prvemu sistemskemu zakonu o zdravstveni negi in babištvu se obeta podpora (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil ukrepe za zaostritev migracijske politike
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nove ukrepe za podporo vinskemu sektorju
10.2.2026 -
Delavska svetovalnica opozarja na anomalije pokojninske reforme glede delovnih invalidov (dopolnjeno)
10.2.2026 -
Evroposlanci potrdili varovalko za zaščito kmetov v okviru sporazuma z Mercosurjem
10.2.2026 -
Vlada sprejela uredbo za učinkovitejše razporejanje v CZ in strategijo za odpornost kritičnih subjektov
10.2.2026 -
Evropski parlament potrdil cilj 90-odstotnega zmanjšanja emisij v EU do leta 2040
10.2.2026 -
Zakonska določila glede sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v večini skladna z ustavo
10.2.2026