STA novice / Banka Slovenije v rahljanje nekaterih omejitev na področju kreditiranja prebivalstva (dopolnjeno)

Z julijem bodo lahko banke kreditirale tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se bodo lahko za to izjemo odločile pri največ 10 odstotkov svojih poslov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal svetovalec v centralni banki Primož Dolenc.

Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, bodo izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva. To bo denimo veljalo za zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo začel veljati v četrtek, pa tudi za vse nadaljnje morebitne sheme z državnim jamstvom.

Z julijem se bo uveljavilo znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje, za drugo ali vsako naslednjo nepremičnino, in sicer z 80 na 70 odstotkov. Za kreditojemalce, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, pa bo še naprej veljalo dosedanje priporočilo, da to razmerje ne preseže 80 odstotkov.

Za povečanje odpornosti bank na naraščajoča tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva in gibanji na nepremičninskem trgu, pa bodo morale banke s prihodnjim letom del kapitala, ki ga že imajo prostovoljno, pretvoriti v obvezni kapital. Za to so v Banki Sloveniji bankam dali nekaj časa za prilagoditev. Nobena banka za to ne bo potrebovala dokapitalizacije, so pa v kapitalski ustreznosti med bankami velike razlike.

V Banki Slovenije želijo s tem omejiti prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem in okrepiti odpornost bank ob morebitni realizaciji tveganj. To jim po novem omogoča zakonodaja, saj lahko določeno težavo naslovijo sektorsko. S sproščanjem nekaterih pogojev za odobravanje izjem pri podeljevanju kreditov pa so naslovili tudi pobude bank, ki so bile do ukrepov, ki so jih uvedli jeseni 2019, zelo kritične.

V centralni banki beležijo visoko rast cen nepremičnin, ki so po njihovi oceni že precenjene, in visoko rast stanovanjskega kreditiranja. Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom se je do konca leta 2021 zvišala na 9,1 odstotka, do februarja pa na 10,2 odstotka. Za splošno ureditev razmer na stanovanjskem nepremičninskem trgu pa je po njihovem potreben sistemski pristop na državni ravni.

V danes objavljenem poročilu o finančni stabilnosti so ocenili še, da finančni sistem ob ugodnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji ostaja stabilen. "Za prihodnja četrtletja pa ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti povečujejo sistemska tveganja za finančno stabilnost," je opozoril Dolenc, ki se mu je v začetku aprila iztekel mandat viceguvernerja.

Neposredni vpliv vojne je majhen, vendar se lahko precej povečajo neposredni negativni učinki. Pri tem je direktorica oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik naštela rast cen energentov, motnje v trgovinski menjavi, šibkejše zaupanje. Zaradi posledic vojne v Ukrajini pričakujejo stopnjevanje cenovnih pritiskov in nižjo medletno rast gospodarske aktivnosti.

"Če smo lansko jesen pričakovali, da se bo tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz makroekonomskega okolja, postopoma umirjalo, so geopolitične napetosti to oceno pomembno spremenile. Posledice so že vidne, saj se obeti za gospodarsko rast poslabšujejo, inflacijski pritiski pa se povečujejo. Gospodarska rast bo nižja od predvidene ob koncu lanskega leta, inflacija pa višja in dolgotrajnejša," je strnil Dolenc.

V bančnem sistemu ob krepitvi makroekonomskih tveganj po njegovih besedah zaznavajo nadaljnje povečanje obrestne občutljivosti bank zaradi velikega porasta pretežno stanovanjskih kreditov s fiksnim obrestovanjem. "Banke opozarjamo, da morajo s tem tveganjem ustrezno upravljati," je zatrdil.

Po ugotovitvah Banke Slovenije se bo v bančnem sistemu povečevalo kreditno tveganje ob zamaknjenem vplivu epidemije ob sočasnih tveganjih zaradi geopolitičnih razmer. Zaznavajo pa tudi povečano dohodkovno tveganje, saj so razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu, kljub izboljšanemu gibanju dohodkovnih kategorij v lanskem letu, negotove.