STA novice / Fiskalni svet kritičen do vladnega programa stabilnosti

"Vlada se je z zamudo seznanila z makroekonomskimi napovedmi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki so se v dolgoročni primerjavi izkazale kot skladne z načeloma natančnosti in nepristranosti. S tem je med drugim fiskalnemu svetu otežila celovito analizo proračunskih projekcij v okviru kratkih zakonskih rokov," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so navedli, jim je vlada osnutek programa stabilnosti posredovala z 18-dnevno zamudo, v oceno pa jim ni predložila okvira za pripravo proračunov sektorja država, ki je osrednji dokument srednjeročnega proračunskega načrtovanja. Vlada ob tem po objavi ugodnih podatkov o nacionalnih računih za lani in ob umirjanju epidemioloških razmer od fiskalnega sveta ni zahtevala ocene glede razlogov za uveljavljanje izjemnih okoliščin zaradi epidemije covida-19.

Tako se, kot so dejali, v trenutno negotovih razmerah ne izrekajo o podaljšanju obdobja izjemnih okoliščin v leto 2023. "Skladno z zakonodajo pričakujemo, da bomo zahtevo za pripravo tovrstne ocene prejeli od vlade in jo predstavili pred pripravo jesenskih proračunskih dokumentov," so zapisali in vnovič opozorili, da je po zaključku obdobja izjemnih okoliščin z zakonom o fiskalnem pravilu določena uveljavitev popravljalnega mehanizma.

Glede programa stabilnosti za letos poudarjajo, da bi morala fiskalna politika v danih razmerah brzdati previsoko načrtovano rast tekoče porabe, ki ne zajema izdatkov za obresti, investicije ter enkratnih izdatkov in porabe, povezane s protikoronskimi ukrepi. "Ta je bila lani najvišja po letu 2008 in naj bi se letos še povišala. Rast tekoče javne porabe bi morala ostati znotraj meja, ki jih omogoča dolgoročna rast prihodkov," so podčrtali.

K ustreznemu naslavljanju razvojnih izzivov in krepitvi odpornosti gospodarstva naj bi prispevale zlasti v proračunskih dokumentih predvidene javne investicije, povzemajo. "Pri njihovem izvajanju pa je nujno upoštevati omejitve absorpcijske kapacitete administracije in gospodarstva, ki lahko med drugim slabšajo učinkovitost investicij oziroma dodatno poglabljajo inflacijske pritiske," so ocenili.

Scenarij nespremenjenih politik programa stabilnosti 2022 - to je po navedbah vlade skladno s prakso, da države v primeru bližajočih se volitev pripravijo programe brez opredelitve prihodnjih ukrepov - predvideva postopno izboljšanje javnofinančnega položaja. "Vendar bodo že sprejeti diskrecijski ukrepi to delno omejili in načrtovani primanjkljaj naj bi bil v letu 2025 brez upoštevanja covidnih ukrepov višji kot lani," so zapisali.

"Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki v času od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije," so izpostavili in ocenili, da dodatne spodbude fiskalne politike niso potrebne, saj bi lahko sprožile pomembnejša makroekonomska neravnotežja.

Neravnovesja se po njihovem že nakazujejo kot večanje omejitev pri zagotavljanju ustrezne delovne sile, inflacijski pritiski, ki ne izvirajo zgolj iz mednarodnega okolja, in hitro krčenje presežka menjave s tujino. Poslabšanje strukturnega položaja fiskalne politike je po njihovih pojasnilih manj opazno zaradi hitrega okrevanja gospodarske rasti, ki sta jo po padcu v letu 2020 omogočili spodbujevalna fiskalna in ekspanzivna denarna politika.

Visok strukturni primanjkljaj je po njihovih navedbah med drugim posledica v obdobju epidemije sprejete vrste ukrepov. "Skupni učinek ukrepov, ki niso bili neposredno povezani z epidemijo, na saldo sektorja država v letu 2022 ocenjujemo na okoli 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2025 pa naj bi narasel na okoli 3,2 odstotka BDP," so navedli.

Sprejemanje tovrstnih ukrepov pa se je po njihovih navedbah po sprejemu proračunskih dokumentov lansko jeseni še okrepilo, kar se odraža v izrazito okrepljeni prociklično ekspanzivni naravnanosti fiskalne politike v letu 2022: "S tem se v veliki meri realizirajo tveganja, na katera je fiskalni svet v zadnjem obdobju redno opozarjal. Zaradi epidemije začasno omogočeno poslabšanje javnofinančnega položaja se bo namreč prelilo v strukturno."

Kot so še opozorili, takšna politika omejuje oblikovanje manevrskega prostora, ki bi omogočal obsežno posredovanje fiskalne politike ob prihodnjih šokih. "Ta prostor bi bil še manjši v primeru realizacije mnogih trenutno zaznanih negativnih tveganj in posledično počasnejše gospodarske rasti ob hkratnem upoštevanju pričakovanega zaostrovanja denarne politike," so pojasnili.