STA novice / Vlada Janeza Janše: S 123. redno sejo zaokrožila dveletni mandat (tema) (I)

Vlada Janeza Janše od petka 13. marca 2020 do petka 13. maja 2022 odločala na sejah vsak poldrugi dan

Mandat vlade Janeza Janše je zamejen z dvema petkoma 13. Prisegla je na petek 13. marca 2020, formalno pa ji mandat poteče v petek, 13. maja 2022, z ustanovno sejo novega sklica DZ. Odtlej bo opravljala le še tekoče posle.

Danes se je tako sestala še na zadnji redni seji s polnimi pooblastili na Brdu pri Kranju. To je bila 123. seja, vključno s sredo pa je doslej vlada odločala še na 376 dopisnih sejah. Upoštevajoč njen formalni mandat, da je delala dve leti in dva meseca, statistično gledano to pomeni, da je na sejah odločala na približno oziroma nekaj več kot poldrugi dan.

Zagotovo gre to pripisati tudi izjemnim razmeram, v katerih se je država znašla v času epidemije covida-19, saj je vlada z vladnimi odloki sprejemala ukrepe za njeno obvladovanje. Ob tem je bila sicer deležna tudi opozoril o nesledljivosti ukrepov, saj so se spreminjali tako hitro, da državljani niso vedeli, kaj sploh velja, so opozarjali v delu opozicije in civilne družbe.

V tem času je vladna ekipa obiskala tudi vse regije, nekatere celo dvakrat.

Ministrskih menjav manj kot odstopov, interpelacije ministri uspešno prestali

Vlada je začela delo po odstopu premierja Marjana Šarca, v koalicijski postavi strank SDS, SMC, NSi in DeSUS. Slednja je iz koalicije pozneje izstopila, a so njeni poslanci še vedno pretežno podpirali vladne predloge v DZ. Imela je tudi načelno podporo opozicijske SNS in vsaj enega od poslancev narodnosti. Tako je večinoma uspešno svoje predloge vodila tudi čez parlamentarni postopek, četudi je pozneje, še posebej po izstopih dela poslancev iz SMC (ta se je pozneje združila s stranko GAS v Konkretno) postala dejansko manjšinska vlada.

Tudi ministri so uspešno prestali vse interpelacije. V DZ so se tako uspešno zagovarjali gospodarski minister Zdravko Počivalšek, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, minister za kulturo Vasko Simoniti, pravosodni minister Marjan Dikaučič, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, dvakrat sta interpelacijo uspešno prestala notranji minister Aleš Hojs in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.

Ministrica za kmetijstvo iz vrst DeSUS Aleksandra Pivec je odstopila, še preden bi DZ odločal o interpelaciji ali predlogu za njeno razrešitev, ki ga je vložil premier Janša na pobudo poslancev DeSUS.

Odstopil je tudi njen naslednik Jože Podgoršek, a se DZ z njegovim odstopom ni seznanil v predpisanih rokih, saj je bila seja, na kateri bi to moral storiti, nesklepčna.

Tako Pivčevo kot Podgorška "sta odnesli" aferi z neplačevanjem hotelskih računov.

Prav tako je nepreklicno odstopil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, a se je premier Janša odločil, da "kuverte ne bo odprl". Tako je Hojs ostal na položaju do konca mandata.

Je pa premier sprejel odstop ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič. Maja 2021 je odšla zaradi nestrinjanja z zapleti pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Junija jo je nasledil Marjan Dikaučič, oba sta bila imenovana iz kvote SMC.

DeSUS je imela tudi ministra za zdravje. Tomaž Gantar je kot drugi minister Janševe vlade odstopil nemudoma po izstopu DeSUS iz koalicije. Februarja 2021 ga je nasledil Janez Poklukar.

Med mandatom je vlada dobila tudi novega ministra. Julija lani je Mark Boris Andrijanič postal minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo.

Prišlo je sicer tudi do nekaterih menjav državnih sekretarjev, pa tudi na mestu generalnega sekretarja vlade. Prvotni - Božo Predalič - je namreč odšel za državnega sekretarja na ministrstvo za notranje zadeve, generalni sekretariat vlade pa od februarja lani kot vršilka dolžnosti vodi Janja Garvas Hočevar.

Ni pa vladni koaliciji uspelo zbrati dovolj glasov, da bi zamenjali predsednika DZ Igorja Zorčiča, potem ko je ta izstopil iz koalicije, prav tako so denimo z dnevnega reda umaknili glasovanje o Nacionalnem demografskem skladu in zavrnili vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih po izglasovanem vetu.