STA novice / Koalicijska pogodba: Odprava dohodninskih sprememb, preoblikovanje fiskalnega pravila, sprememba načrta za okrevanje (tema)

Javnofinančne politike prihajajoče koalicije bodo na podlagi zapisanega v vsebinskem delu koalicijske pogodbe temeljile "na razvojnih prioritetah, odmiku od ekonomsko in socialno škodljivih ukrepov varčevanja in zagotavljanju dolgoročne javnofinančne vzdržnosti".

Cilj je postopno zniževanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna "glede na pričakovani obseg BDP". V ta namen si bodo prizadevali za ustrezno prilagoditev fiskalnega pravila, tako na ravni EU kot z ustavno spremembo tudi v Sloveniji. Namen je naložbe izvzeti iz izračuna strukturnega salda javnih financ.

Postopno naj bi "prilagodili tudi raven javnofinančnih prihodkov in odhodkov v deležu od BDP glede na povprečje 27 članic unije". Napovedujejo večletni razvojni proračun ter v preteklih letih že večkrat napovedovano zeleno davčno in proračunsko reformo.

Takoj naj bi se z Evropsko komisijo začeli pogajati o spremembah nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za uporabo vseh razpoložljivih povratnih sredstev in za njegovo uskladitev z nastajajočim operativnim programom za kohezijsko politiko za obdobje 2021-2027. Sredstva naj bi ciljno usmerili v zeleni prehod, digitalizacijo javnega, zasebnega in kmetijskega sektorja ter v zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja.

Slovenija je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, za financiranje programov in projektov iz nacionalnega načrta predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega je 1,8 milijarde nepovratnih sredstev, 705 milijonov evrov pa posojil. Teh bi lahko črpala do 3,2 milijarde evrov, čas za morebitne spremembe načrta pa je do konca avgusta 2023.

Na davčnem področju koalicijske stranke zaradi "zagotavljanja javnofinančne stabilnosti" s 1. januarjem 2023 napovedujejo razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini 4500 evrov. Novela sicer predvideva, da se bo v naslednjih letih olajšava še zviševala, in sicer leta 2023 na 5500 evrov, leta 2024 na 6500 evrov ter leta 2025 na 7500 evrov.

Med ukrepi iz novele, ki naj bi bili torej odpravljeni, so tudi znižanje stopnje v najvišjem, petem dohodninskem razredu, s 50 na 45 odstotkov, znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva, ter znižanje obdavčitve dohodka od najemnin s 27,5 odstotka na 15 odstotkov ob znižanju normiranih stroškov.

Koalicija bo po napovedih proučila tudi možnost nadomestitve sistema olajšav za vzdrževane družinske člane s pravičnejšim sistemom davčnega kredita in uvedbo namenskih davčnih olajšav za mlajšo aktivno populacijo, pri čemer je predsednik Gibanja Svoboda v predvolilni kampanji omenil olajšavo ob nakupu prve stanovanjske nepremičnine. V luči zelenih razvojnih politik in davčne učinkovitosti bodo proučili tudi možnost prenove sistema obdavčitve motornih vozil.

Uvedba davka na nepremičnine ni omenjena, je pa zapisano, da želi koalicija "uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti". Iz tega davka naj bi na ravni lokalnih skupnosti zamenjali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sorodne davščine, hkrati pa naj bi "na pravičen način prilagodili sistem financiranja države in lokalnih skupnosti".

Prenoviti nameravajo po njihovem mnenju neučinkovit, nesorazmeren in preobsežen sistem davčnih olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb in sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb z namenom povečanja davčne pravičnosti in povečanje primerljivosti z drugimi oblikami zaposlovanja. Trenutno namreč določenim skupinam omogoča plačevanje dohodnine po zelo nizkih stopnjah.

Koalicija načrtuje stimulativno obdavčitev plačevanja zaposlenih v obliki delnic, opcij na delnice in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih pri dobičku, kar naj bi spodbujalo delavsko lastništvo, zadružno organizirane prevzeme matičnih družb, kapitalske trge in podjetniško delovanje. V tej luči želi koalicijski trojček spodbujati sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij.

Koalicija obljublja tudi zakonske podlage za izdajo namenskih obveznic za financiranje zelenega prehoda in socialnih projektov, kot sta gradnja neprofitnih stanovanj in študentskih domov idr. Preučili bodo tudi možnost ustanovitve mešanih in ostalih namenskih infrastrukturnih skladov za dolgoročno stabilno financiranje infrastrukturnih naložb. Cilj je ustanoviti vsaj enega in omogočiti varne naložbe za državljane, ki imajo danes večino svojih prihrankov v obliki denarnih vlog na bankah. Te presegajo 24 milijard evrov, še za 8,6 milijarde evrov je vlog podjetij.