STA novice / ZZZS: Časovnica izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi ni realna, izpolnjeni niso niti osnovni pogoji

Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je na današnji seji seznanil z aktualnim poročilom o izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Po besedah predsednice odbora Irene Ilešič Čujovič je ugotovil, da po več kot štirih mesecih od uveljavitve zakona s pristojnima ministrstvoma za zdravje in delo še vedno ni sklenjena pogodba za črpanje finančnih sredstev za vzpostavitev izvajanja dolgotrajne oskrbe.

Kadrovski načrt za komaj polovico kadra, ki ga ZZZS potrebuje za izvajanje nove oblike zavarovanja, pa je bil sprejet šele minuli teden, kljub temu, da je ZZZS povečanje obsega zaposlitev ministrstvu za zdravje predlagala že v začetku leta.

ZZZS projekt uvedbe dolgotrajne oskrbe tako od 1. januarja izvaja z lastnimi kadri, zunaj rednega delovnega časa in s skrajno povečanim obsegom dela, je ob tem izpostavila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Kot je še opozorila, je bilo do sedaj sprejetih šest od devetih podzakonskih aktov, med nesprejetimi pa je tudi ključni pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe.

"ZZZS je svoje naloge pripeljal do faze, ko brez vsebin manjkajočih podzakonskih aktov aktivnosti ne moremo nadaljevati," je na današnji novinarski konferenci opozorila Mlakarjeva, ki dodaja, da ZZZS ne more prevzeti odgovornosti do trenutne časovnice, ki da ni več realnost.

"Brez opravljenih aktivnosti drugih deležnikov in nujne novelacije določb zakona moramo izvedbo nekaterih projektnih nalog začasno ustaviti," je dejala. Med pomanjkljivosti zakona, ki je začel veljati decembra lani, na ZZZS med drugim izpostavljajo tako vsebinsko kot časovno neusklajenost prehodnih določb.

Na ZZZS zato pozivajo k nujnim spremembam zakona, ki je po njihovi oceni v trenutni obliki neizvedljiv. Ob tem, kot pravi Mlakarja, vztrajajo, da tudi če pride do sprememb zakona do konca oktobra, je sestavni del spremembe tudi zamik časovnice, saj so časovni roki enostavno prekratki. Kot primer je izpostavila Nemčijo, kjer so za uveljavitev podobnega zakona imeli na voljo pet let, ZZZS pa je dobil eno.

Tako torej še niso vzpostavljeni pogoji, ki bi ZZZS omogočali uveljavitev prvega sklopa pravic iz zakona, in sicer s 1. januarjem prihodnje leto. Če zakon ne bo ustrezno spremenjen, pa po oceni ZZZS ne bo dosegel namena, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejemu. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo prišlo do pravnih posledic, "ki jih bo težko v celoti in pravično odpraviti ter bodo zagotovo sprožile najmanj veliko zadovoljstvo med zavarovanimi osebami, povsem verjetno pa tudi veliko število pritožbenih in sodnih postopkov".