STA novice / DZ na izredni seji v sredo o kandidatu za mandatarja Golobu (dopolnjeno)

Podporo kandidatu za mandatarja Golobu so napovedali že v SD in Levici, pa tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, kandidat za predsednika vlade lahko tako računa na 55 poslanskih glasov. Predsednika vlade sicer DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje je tajno.

Na dnevnem redu seje bodo tudi volitve podpredsednikov DZ. Predsedniku državnega zbora pri delu namreč pomagajo največ trije podpredsedniki, DZ je eno izmed podpredsednic, in sicer poslansko SD Meiro Hot, izvolil že na ustanovni seji DZ, preostale podpredsednike morajo poslanci izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju.

Eno podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini, v tem sklicu DZ torej SDS, ki pa je že sporočila, da do izredne seje DZ svojega kandidata še ne bodo predlagali. Še eno podpredsedniško mesto pa tokrat pripada tudi Levici, v stranki na to mesto predlagajo poslansko Natašo Sukić.

Na mizi poslank in poslancev bo tudi predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, med mandatno-volilnimi zadevami pa glasovanje o predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ, predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in predlog sklepa o imenovanju generalne sekretarke DZ. Na to mesto je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič predlagala dosedanjo generalno sekretarko DZ Uršulo Zore Tavčar, ki to funkcijo opravlja že dva mandata, soglasna podpora pa se ji med poslanskimi skupinami obeta tudi tokrat.

Kolegij predsednice DZ pa je danes zavrnil predlog za obravnavo predloga zakona o interventnih ukrepih za celovito ureditev položaja razseljenih oseb iz Ukrajine in za pomoč gospodarstvu zaradi posledic ukrajinske krize po nujnem postopku. Predlog so podprli le v SDS in NSi, iz vrst predstavnikov nove koalicije pa je bilo slišati predvsem pomisleke, da se bosta z zakonom ukvarjali dve vladi, pri čemer vlada v nastajanju ni sodelovala pri pripravi zakona.

Vlada sicer z omenjenim zakonom predlaga rešitve za bolj učinkovito izvajanje postopkov priznanja začasne zaščite ukrajinskim beguncem, prizadetim podjetjem pa ponuja ugodna posojila. Kot je poudaril vodja poslancev NSi Jožef Horvat, je sprejem predloga zakona nujen, saj odpravlja več zakonskih ovir, ki onemogočajo, da bi država omenjenim posameznikom zagotovila ustrezen status.

Po njegovih besedah so v NSi tudi ugotovili, da novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so ga sami vložili v parlamentarni postopek, blokira predlog zakona o interventnih ukrepih, zato bodo svoj predlog zakona začasno umaknili. Stranke nove koalicije pa lahko predlog interventnega zakona še dopolnijo z vloženimi dopolnili, je še dodal.

Kolegij predsednice DZ pa je sprejel predlog za obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) po skrajšanem postopku. Temu so nasprotovali v SDS, po besedah vodje poslanske skupine Jelke Godec namreč posega v sam ustroj RTVS, poslance pa čaka tudi obravnava bolj ključnih zakonov, zato ne vidijo potrebe po obravnavi zakona po skrajšanem postopku.