STA novice / Dinamika in število revizij računskega sodišča lani primerljiva z letom prej

60 ob koncu lanskega leta izdanih revizijskih in eno zbirno poročilo je zajelo poslovanje 122 revidirancev, katerih skupna bilančna vsota odhodkov je znašala 22 milijard evrov.

Na računskem sodišču so lani izdali tudi 15 porevizijskih poročil, v katerih so skupno ocenili 75 popravljalnih ukrepov. Zaradi delno izvedenih ali nezadovoljivo izvedenih popravljalnih ukrepov so v sedmih porevizijskih poročilih izdali devet sklepov o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja, niso pa izdali nobenega poziva za ukrepanje. Izdali so tudi 315 priporočil uporabnikom javnih sredstev.

Predlagali so tudi spremembe ali dopolnitve več zakonov in podzakonskih predpisov oziroma opozorili na določena tveganja zaradi nejasnosti ali neusklajenosti posameznih predpisov. Med drugim si želijo tudi sprememb zakona o računskem sodišču, ki bi jim olajšale delo.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki mu devetletni mandat poteče 31. maja, v poročilu sicer ugotavlja, da voditi računsko sodišče ni bilo vedno prijetno, predvsem "ker domala z vsakim revizijskim poročilom običajno vnesemo nekaj slabe volje v politiko oziroma druge odločevalce". "Sporočila, ki jih daje računsko sodišče, niso vedno preprosta in niso vsem po volji. Prepričan pa sem, da smo vendarle uspeli, da nismo molčali, ko je bilo treba govoriti, in nismo podlegli skušnjavi revizijske tiranije, ki je mogoča zaradi naših širokih pooblastil," je zapisal.

Vesel ocenjuje, da prihaja čas ključnih odločitev, saj je desetletje odlašanja potrebnih sprememb pustilo preveč posledic. Takšen položaj je po njegovem mnenju obenem tudi priložnost, da se vzpostavijo nove oblike strpnega in produktivnega dialog, v katerem ima zagotovo svojo vlogo tudi državni revizor.

Zagotovil je, da bo računsko sodišče "še naprej tisti člen v družbi, ki z revidiranjem pravilnosti poslovanja ter analizami smotrnosti porabe javnega denarja nastavlja ogledalo državi in lokalnim skupnostim".