STA novice / Del zakona o davčnem postopku neskladen z ustavo

Ključno vprašanje je, ali ima porok, zoper katerega se na podlagi izpodbijane ureditve izda sklep o izvršbi, pred izdajo sklepa možnost, da se opredeli do dejanskih in pravnih okoliščin, pomembnih za obstoj poroštvene obveznosti, so izpostavili na ustavnem sodišču in dodali, da izpodbijana ureditev na to vprašanje ne daje odgovora.

Ustavno sodišče je v dosedanji ustavnosodni presoji, ko je presojalo ustavnost ureditve sodne izvršbe, pojasnilo, da ni nujno, da je kontradiktornost, se pravi pravica do izjave iz 22. člena ustave, zagotovljena že pred izdajo odločbe, vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje.

Ker zakonodajalec ni imel namena poseči v človekovo pravico, niti je v postopku s to zahtevo ni tako utemeljil, je izključeno, da bi imela zakonodajna rešitev, ki jo je sprejel in ki, čeprav ne namenoma, v človekovo pravico posega, kak ustavno dopusten cilj, so na ustavnem sodišču zapisali v odločbi, ki so jo sprejeli soglasno.

Uvedba oziroma izvedba postopka prisilne izterjave v davčnem postopku ni dejanje, ki bi izničilo morebitni poznejši uspeh v postopku, ker vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred postopkom prisilne izterjave, ni nemogoča in tudi ne nesorazmerno otežena, saj gre praviloma za denarna sredstva, ki se v primeru uspeha vrnejo.

Glede na to, da je ugotovljena protiustavnost izpodbijane ureditve posledica dejstva, da ne ureja vprašanja, ki bi ga morala urediti, razveljavitev izpodbijane ureditve ni mogoča. Zato je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo.

Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v enem letu od objave odločbe v uradnem listu. Da bi do odprave ugotovljene protiustavnosti porokom zagotovilo spoštovanje pravice do izjave, je za prehodni čas določilo način izvršitve odločbe.

Zahtevo za oceno ustavnosti je vložilo vrhovno sodišče, ki je prekinilo postopek upravnega spora. Tožnik v prekinjenem sporu je Parketarstvo Novak, ki izpodbija sklep o izvršbi iz julija 2014.