STA novice / Ministrstvo predlaga spremembe pri očetovskem in starševskem dopustu

Po veljavnem zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih očetovski dopust traja 30 dni, pri čemer je treba najmanj 15 koledarskih dni porabiti približno v prvem letu po rojstvu otroka, preostanek pa kadar koli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.

Predlagane spremembe, s katerimi želi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zakon uskladiti z evropsko direktivo, se nanašajo tudi na starševski dopust. Mati ga ima po veljavnem zakonu 260 dni, oče pa 230 dni. Največ 75 dni se lahko prenese in izrabi najkasneje do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole. Po dogovoru se lahko deli med staršema, pri čemer lahko oče prenese na mater 130 dni, mati pa na očeta 100 dni.

Predlog medtem navaja spremembo razmerja pri dogovoru o delitvi med staršema, tako da bi tudi oče lahko na mater prenesel le 100 dni. Neprenosljivi del se lahko po predlogu izrabi najkasneje do otrokovega osmega leta starosti.

Predlagano trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev direktive podaljša do otrokovega osmega leta starosti, medtem ko po veljavni ureditvi traja do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Pravica bo po predlogu v povprečju trajala deset mesecev dlje.

S krajšim delovnim časom od polnega bosta lahko zaradi starševstva delala oba starša, vendar skupna izraba pravice ne bo smela presegati 20 ur tedensko.

Če je otrok v zavodu s celodnevno brezplačno oskrbo, bo eden od staršev po predlogu lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek tudi za 20 ali 30 ur za obdobje enega leta. Predlagani pogoj pa je, da je otrok vsaj 180 oziroma 270 dni bival doma in so starši v obeh primerih dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Upravičenci, ki jim je priznana pravica v sorazmernem delu ene polovice za obdobje enega leta, so skladno s predlogom zavarovani za 20 oziroma 30 ur tedensko.

Višina delnega plačila se po predlogu poviša na 1,2-kratnik bruto minimalne plače, s čimer se uskladi z višino, kot jo prejema družinski pomočnik.