STA novice / Inšpektorat za delo v poostren nadzor izplačila regresa
torek, 28.6.2022
Ljubljana, 28. junija (STA) - Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo RS (Furs) po 1. juliju začel z množičnim in usmerjenim nadzorom pri delodajalcih glede izplačila regresa za letni dopust v tem letu. Kot opozarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je za neizplačilo regresa predvidena globa od 3000 do 20.000 evrov.
Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij. Delodajalec je torej dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do petka izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za delo.
Po njihovih pojasnilih ima delavec, ki je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, pravico tudi do sorazmernega dela regresa. V primeru, da je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Minister za delo Luka Mesec ob tem posebej poudarja, da bo vsaka kršitev pravic delavcev glede izplačila regresa sankcionirana. "Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici," so zapisali na ministrstvu.
Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3000 do 20.000 evrov.
Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.
Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Kot so še poudarili na ministrstvu, lahko neizplačilo regresa za letni dopust posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo do novembra lani po podatkih Fursa 12.247 (sredi avgusta je bilo takih še skoraj 15.000), leta 2020 pa 13.759.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026