STA novice / Inšpektorat za delo v poostren nadzor izplačila regresa
torek, 28.6.2022
Ljubljana, 28. junija (STA) - Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo RS (Furs) po 1. juliju začel z množičnim in usmerjenim nadzorom pri delodajalcih glede izplačila regresa za letni dopust v tem letu. Kot opozarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je za neizplačilo regresa predvidena globa od 3000 do 20.000 evrov.
Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij. Delodajalec je torej dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do petka izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za delo.
Po njihovih pojasnilih ima delavec, ki je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, pravico tudi do sorazmernega dela regresa. V primeru, da je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Minister za delo Luka Mesec ob tem posebej poudarja, da bo vsaka kršitev pravic delavcev glede izplačila regresa sankcionirana. "Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici," so zapisali na ministrstvu.
Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3000 do 20.000 evrov.
Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.
Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Kot so še poudarili na ministrstvu, lahko neizplačilo regresa za letni dopust posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo do novembra lani po podatkih Fursa 12.247 (sredi avgusta je bilo takih še skoraj 15.000), leta 2020 pa 13.759.
Zadnje novice
-
Sova obvestila policijo in tožilstvo o sumu kaznivega dejanja v povezavi s stiki paraobveščevalcev s slovenskimi subjekti
26.3.2026 -
Svet RTVS se glede nakazila sredstev iz državnega proračuna strinja z upravo
25.3.2026 -
SDS in Demokrati z ugovori na potek parlamentarnih volitev (dopolnjeno)
25.3.2026 -
ZZZS doslej ugotovil eno kršitev navodil ravnanja med bolniško odsotnostjo
25.3.2026 -
Pirc Musar zbira predloge za novega viceguvernerja
25.3.2026 -
Revizorji: Evropska komisija ni storila dovolj za odpravo ovir za prost pretok storitev
25.3.2026 -
Bruselj s strategijo za spopadanje z naraščajočo grožnjo požarov v naravi
25.3.2026 -
AVK: Resen sum glede skladnosti Telemachovega prevzema T-2 s pravili konkurence
25.3.2026 -
Članice EU v obrambo preusmerile skoraj 12 milijard evrov kohezijskih sredstev
25.3.2026 -
Laični nadzor ZZZS po mnenju Varuha človekovih pravic ne posega v človekove pravice
25.3.2026 -
POPRAVEK: Po zavrnitvi tožbe glede referenduma o pomoči pri končanju življenja še na ustavno sodišče
25.3.2026 -
Bruselj predlaga 115 milijonov evrov za razvoj novih obrambnih tehnologij v EU in Ukrajini
25.3.2026