STA novice / Inšpektorat za delo v poostren nadzor izplačila regresa
torek, 28.6.2022
Ljubljana, 28. junija (STA) - Inšpektorat RS za delo bo v sodelovanju s Finančno upravo RS (Furs) po 1. juliju začel z množičnim in usmerjenim nadzorom pri delodajalcih glede izplačila regresa za letni dopust v tem letu. Kot opozarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je za neizplačilo regresa predvidena globa od 3000 do 20.000 evrov.
Rok za izplačilo regresa za letni dopust je 1. julij. Delodajalec je torej dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do petka izplačati regres najmanj v višini minimalne plače, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za delo.
Po njihovih pojasnilih ima delavec, ki je upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, pravico tudi do sorazmernega dela regresa. V primeru, da je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Minister za delo Luka Mesec ob tem posebej poudarja, da bo vsaka kršitev pravic delavcev glede izplačila regresa sankcionirana. "Plačilo za delo je neodtujljiva pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Tako letni dopust kot pravica do regresa sta izborjeni delavski pravici," so zapisali na ministrstvu.
Za neizplačilo regresa ali zamudo pri njegovem izplačilu je predvidena globa v višini od 3000 do 20.000 evrov.
Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek.
Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Kot so še poudarili na ministrstvu, lahko neizplačilo regresa za letni dopust posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Delodajalcev, ki so izplačevali plače, ne pa regresa, je bilo do novembra lani po podatkih Fursa 12.247 (sredi avgusta je bilo takih še skoraj 15.000), leta 2020 pa 13.759.
Zadnje novice
-
Posvetovalnega referenduma o e-volitvah ne bo
3.2.2026 -
DZ potrdil zakon za postopno zaprtje Premogovnika Velenje
3.2.2026 -
DZ za varuhinjo človekovih pravic potrdil Simono Drenik Bavdek (dopolnjeno)
3.2.2026 -
DZ imenoval dva nova nadzornika SDH
3.2.2026 -
DZ za ustavne sodnike izvolil Tamaro Kek, Marka Starmana in Barbaro Kresal
3.2.2026 -
Vlada za odpravo enoletne vezave delavca iz BiH na prvega delodajalca v Sloveniji
3.2.2026 -
DZ imenoval Primoža Dolenca za guvernerja Banke Slovenije
3.2.2026 -
DZ za varuhinjo človekovih pravic potrdil Simono Drenik Bavdek (dopolnjeno)
3.2.2026 -
Simona Drenik Bavdek - od diplomatke do varuhinje človekovih pravic (biografija)
3.2.2026 -
DZ za varuhinjo človekovih pravic potrdil Simono Drenik Bavdek
3.2.2026 -
Občine v Julijskih Alpah nameravajo za kampiranje na črno uvesti enotno kazen 500 evrov
3.2.2026 -
Plačna reforma glede predsednika in sekretarja DS ni v neskladju z ustavo
3.2.2026