STA novice / Pri poslovanju državnega sveta ugotovljene nepravilnosti glede izplačil in javnih naročil

Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je sekretar državnega sveta pogoje za dostop do tajnih podatkov s stopnjo "strogo tajno" izpolnjeval ob nastopu funkcije, ne pa tudi v letu 2020, saj mu je dovoljenje za dostop do teh tajnih podatkov, ki sicer velja pet let, prenehalo veljati 8. maja 2019.

V zvezi s tem je državni svet ugotovil, da pred potekom dovoljenja ni bilo zaprošeno za podaljšanje dovoljenja, in računskemu sodišču pojasnil, da je v letu 2020 imel sekretar na podlagi opravljenega osnovnega usposabljanja s področja tajnih podatkov dostop do podatkov stopnje tajnosti "interno" ter da v tem letu ni obravnaval nobenih tajnih podatkov z višjo stopnjo tajnosti.

Zadevo je državni svet že uredil, saj je ministrstvo za notranje zadeve na predlog državnega sveta sekretarju 1. oktobra 2021 izdalo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "strogo tajno", je razvidno iz revizijskega poročila, ki ga je objavilo računsko sodišče.

Sicer pa je računsko sodišče o pravilnosti poslovanja državnega sveta v letu 2020 izreklo mnenje s pridržkom, ker je ugotovilo, da je v nasprotju s predpisi določil razpon plačnih razredov pri štirih delovnih mestih in določil večje število sistemiziranih delovnih mest od dejanskih potreb. Prav tako je državni svet eni uslužbenki prepozno izplačal jubilejno nagrado ter dvema javnima uslužbenkama izplačal za skupaj 97 evrov prenizek dodatek za delovno dobo.

Več nepravilnosti je računsko sodišče ugotovilo v povezavi z neenakomerno razporejenim delovnim časom. Ugotovilo je, da državni svet trem javnim uslužbencem z neenakomerno razporejenim delovnim časom ni razporedil delovnega časa in jim ni zagotovil pravice do počitka. Prav tako, da je nepravilno izplačal dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času in dodatek za delo po posebnem razporedu, da pri eni uslužbenki ni preverjal seštevka ur na koncu referenčnega obdobja in da je nepravilno upošteval ure pri obračunu in izplačilu regresa za prehrano, mladoletnemu dijaku pa je določil in izplačal delo v obsegu nad osem ur v enem dnevu.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi kršitve predpise o javnem naročanju pri nabavah v vrednosti najmanj 35.727 evrov ter da državni svet za tiskarske storitve, storitve telefonije in dobavo pisarniškega materiala ni izvedel postopkov oddaje javnega naročila. Med drugim je ugotovilo še, da je najmanj 5076 evrov sredstev proračuna porabil za storitve in blago, ki niso bili nujni za izvajanje nalog, da ni vzpostavil ustreznih notranjih kontrol, da je plačeval storitve v pavšalnem znesku, za storitve, ki niso bile opravljene, pa ni uveljavljal pogodbene kazni.

Računsko sodišče je državnemu svetu podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je državni svet med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti.