STA novice / Predloga zakonov o dohodnini in urejanju trga dela končala zakonodajno pot

Zakonodajni postopek se je tako zaključil za predlog novele zakona o urejanju trga dela, ki ga je v DZ vložila poslanska skupina NSi. Zakonski predlog, s katerim so v NSi poskusili že v prejšnjem mandatu DZ, bi po besedah poslanca NSi Aleksandra Reberška prinesel štiri bistvene rešitve za hitrejšo aktivacijo iskalcev zaposlitve in preprečitev fiktivnih prijav v evidencah brezposelnih, ki da so pomembne tudi v luči kadrovskega primanjkljaja v gospodarstvu.

Za hitrejše vključevanje brezposelnih na trg dela in zmanjševanje brezposelnosti so želeli v NSi zavodu za zaposlovanje omogočiti, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva dve stopnji nižja izobrazba ne glede na vrsto pridobljene izobrazbe. Za dolgotrajne brezposelne osebe so želeli z dveh na štiri leta podaljšati obdobje, ko so lahko vključene v program javnih del pri istem izvajalcu.

Ukinjeno bi bilo dvostopenjsko sankcioniranje kršitev obveznosti pri aktivnem iskanju zaposlitve in uvedeno takojšnje sankcioniranje z možnostjo popravnega izpita ob manjši kršitvi. Predlagano je bilo tudi, da pritožba zoper odločbo o prenehanju vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb in odločbo o prenehanju vodenja v evidenci oseb, vključenih v program aktIvne politike zaposlovanja, ne bi zadržala izvršitve.

Vlada predloga zakonskih sprememb ni podprla. Kot je med drugim pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, bi moral biti sistemski zakon, ki ureja tako pomembno področje, kot je trg dela in pravice ter obveznosti posameznika, ki iz njega izhajajo, predmet usklajevanja med socialnimi partnerji, še toliko bolj zato, ker uvaja številne bistvene spremembe z občutnimi posledicami. Podobno so menili tudi v preostanku koalicije, Miha Kordiš iz Levice pa ga je medtem označil za "teroriziranje" iskalcev zaposlitve. Poleg predlagateljev so podporo zakonu izrekli še v SDS.

Predlog novele zakona o dohodnini pa je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Predvideva, da zavezanci do 26. leta starosti ne bi plačali dohodnine od prejetih dohodkov, v oprostitev pa bi se šteli tudi dohodki, prejeti v davčnem letu, v katerem zavezanec dopolni 26. let, je v imenu predlagatelja pojasnil Andrej Hoivik (SDS).

"Zavedamo se, da moramo na mladih graditi prihodnost Slovenije. S tem jasnim ciljem je bilo oblikovano več rešitev, s katerimi se je naslovilo najpogostejše probleme mladih generacij, zaradi katerih se težje osamosvojijo in ustvarijo svojo družino," je pojasnil Hoivik. Z oprostitvijo dohodnine bi mladim med drugim omogočili, da bodo lahko hitreje privarčevali finančna sredstva za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja, hkrati pa se bodo lažje spopadali z draginjo, je prepričan poslanec.

Vlada predloga ne podpira, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Med drugim zato, ker predlog temelji na različni davčni obravnavi zavezancev izključno glede na njihovo starost, ne upošteva pa ekonomskega, socialnega položaja in posledično sposobnosti osamosvojitve in razreševanja stanovanjskega vprašanja ter ne njihovega položaja na trgu dela. Z vidika javnofinančne vzdržnosti in učinkovitosti pa je predlog presplošen, povzročil bi lahko tudi distorzije na trgu dela, je dejal.

Da je predlog dober, ker med drugim preprečuje beg možganov, je dejal Jernej Vrtovec (NSi). Tine Novak (Svoboda) pa je med drugim izrazil prepričanje, da bi se v primeru uveljavitve zakona "čez noč našlo ogromno družbenikov, ki bi si do 26. leta izplačevali kapitalske dobičke".