STA novice / V DZ še ena referendumska pobuda o zakonu o nalezljivih boleznih

Novela, ki jo je DZ sprejel minulo sredo, strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.

Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).

V gibanju Osveščeni prebivalci Slovenije z aktivistom Ladislavom Troho na čelu so danes ob vložitvi referendumske pobude v DZ poudarili, da podpise zbirajo zato, da "z zmago na referendumu ustavimo novo tiranijo, ki se nam obeta že to zimo, če ne že jeseni". Novela zakona je namreč po njihovem mnenju "direkten napad na svobodo ljudi".

Prepričani so tudi, da noveliran zakon o nalezljivih boleznih ne odpravlja neustavnosti, ampak daje podlago novim kršitvam temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Kot so navedli, so zbrali skoraj 4000 podpisov.

Ustavno sodišče je sicer junija lani ugotovilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Ob tem je DZ naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh mesecih, česar pa ta za zdaj še ni storil.

V gibanju napovedujejo še, da bodo vsak poskus zlorabe četrte točke 90. člena ustave, ki določa, da zakonodajnega referenduma ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost, razumeli "kot ukinitev še malo neposredne demokracije, ki je ostala".

Da se postavlja vprašanje, ali gre pri noveli zakona o nalezljivih boleznih za zakon, ki je sploh lahko predmet referendumskega odločanja, opozarjajo tudi snovalci zakona v Pravni mreži za varstvo demokracije.

V DZ sicer za zdaj še razmišljajo o vseh pravnih možnosti, a končne odločitve še niso sprejeli, so danes za STA navedli v kabinetu predsednice DZ.

Referendumska zakonodaja namreč določa, da, če se pobuda nanaša na zakon, ki po ustavi ne more biti predmet referendumskega odločanja, DZ v 14 dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v uradnem listu. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Pobudnik lahko nato v petnajstih dneh od objave sklepa zahteva, da ustavno sodišče preizkusi ustavnost tega sklepa. Ustavno sodišče o zahtevi odloči v tridesetih dneh.