STA novice / Vlada s predlogom zakona za dodatno zaščito potrošnikov

Evropske direktive, ki jih z zakonom v slovenski pravni red prenaša vlada, bodo po pojasnilih gospodarskega ministrstva poenotile pravila med pravnimi redi članic EU glede pravic in obveznosti potrošnikov v zvezi z nepoštenimi poslovnimi praksami, prodajno pogodbo, pogodbo o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve ter nekaterih pravil v zvezi s kazenskimi sankcijami.

Temeljna načela se glede na veljavna zakona ne spreminjajo in so osredotočena na zaščito potrošnikov kot šibkejše stranke v razmerju s podjetji, pravici potrošnikov do sodnega in upravnega varstva, prav tako pa se z jasno določitvijo pravil zagotavlja načelo pravne varnosti, kar posledično koristi tako potrošnikom kot podjetjem, so pojasnili ministrstvu.

Predlaga se uvedba hierarhije t.i. jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga. Prav tako se predlaga uvedba pravice potrošnika do zavrnitve, kar pomeni, da bi lahko potrošnik kljub hierarhiji zahtevkov takoj odstopil od pogodbe, če se neskladnost blaga pojavi v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravila ali zamenjave blaga. Dodatno se predlaga ureditev določenih vidikov tržnih garancij, ki bi morala biti izdana brezplačno in v slovenskem jeziku, kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Slovenije.

Predlog zakona na novo ureja tudi pogodbo o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, obvezno jamstvo za skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ter spremembo digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Določbe poglavja o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se bodo uporabljale tudi v primeru, ko se bo potrošnik zavezal, da bo namesto kupnine podjetju posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve, kot je to sedaj običajno v primeru socialnih omrežjih, storitvah elektronske pošte in mnogih drugih digitalnih dobavah in storitvah.

Podjetja bodo imela na podlagi predloga zakona obveznost, da zagotavljajo potrebne posodobitve digitalne vsebine in digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami. Za razliko o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve, se bo prodaja blaga z digitalnimi elementi obravnavala po določbah, ki veljajo za prodajno pogodbo.

Na novo se po pojasnilih vlade predlaga tudi določitev obveznosti spletnih tržnic, da potrošniku podajo dodatne informacije o razvrstitvi ponudb in o tem, ali se v konkretnem primeru prek spletne tržnice sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.

Prav tako bodo podjetja morala potrošnika obvestiti, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov, prepovedano bo tudi skrito oglaševanje, lažno podajanje ocen in priporočil potrošnikov. Predlog zakona določa, da bo potrošnik v primeru nepoštenih poslovnih praks lahko odstopil od pogodbe in zahteval odškodnino.

Prav tako bo prepovedana t. i. dvojna kakovost blaga, pri čemer je dovoljena različna kakovost blaga, prepovedano pa je različno blago enako označiti. Bolj jasno bo opredeljena tudi obveznost podjetij, kako in v kakšnih situacijah morajo pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.

Predlog zakona obenem odpravlja nekatera po ocenah nesorazmerna bremena za podjetja, in sicer se podjetjem omogoča več prožnosti pri izbiri najustreznejših načinov komuniciranja s potrošniki. Usklajujejo se tudi merila za odmero globe, da bodo v vseh članicah EU globe učinkovitejše, sorazmerne in odvračilne. S tem namenom se pri čezmejnih kršitvah predlaga določitev globe v višini odstotka letnega prometa podjetja, pri čemer najvišji znesek takšne globe znaša vsaj štiri odstotke letnega prometa podjetja in je odstotek prilagojen glede na razširjenost kršitve.

Vlada DZ predlaga, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, saj se mudi zaradi harmonizacije evropskega potrošniškega prava s prenosom direktiv, so pojasnili.