STA novice / V SDS bodo vladno novelo zakona o RTVS poskusili zaustaviti še z referendumom (zbirno)

V SDS bodo novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim želi vlada na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS, poskušali zaustaviti z zakonodajnim referendumom.

V DZ so danes vložili več kot 6200 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Menijo namreč, da zakon z enim zamahom obglavlja vodstvo in programske svetnike RTVS. Slednji so po besedah poslanke SDS Alenke Jeraj ustavno varovani, prav tako bi z zakonom prišlo do konca neodvisne in samostojne RTVS.

Novela zakona sicer med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ.

Tudi zato zakonu v SDS nasprotujejo. "Tukaj nas nekdo prepričuje, da izbranci ljudstva, ki smo izvoljeni in predstavljamo določeno število volivcev, ne smemo oziroma nismo usposobljeni, da bi sprejemali odločitve v zvezi z imenovanjem programskega sveta," je še danes izpostavila Jerajeva.

Kot sporno v SDS ocenjujejo tudi, da je DZ zakon obravnaval po nujnem postopku, saj je tako iz razprave izključena civilna družba, prav tako pa o njem ni bilo opravljene javne razprave.

Idejo referenduma iz podobnih razlogov podpirajo tudi v opozicijski NSi. Kako aktivni bodo sicer pri zbiranju podpisov za izvedbo referenduma in v morebitni referendumski kampanji, se bodo v stranki še pogovorili.

Vlada pa medtem meni, da je sprememba vodenja, upravljanja in nadzora RTVS nujna, novela pa da popolnoma umika strankarsko politiko iz zavoda in povečuje vpliv zaposlenih in civilne družbe.

Z novelo želijo RTVS vrniti avtonomijo, da bo lahko uresničevala zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovani pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja.

Po navedbah ministrstva za kulturo skuša SDS s pomočjo referenduma ohraniti obstoječe stanje, ki ga je vzpostavil t. i. Grimsov zakon o RTVS iz leta 2005, po katerem strankarska politika neposredno imenuje nadzornike in večino članov programskega sveta RTVS. To je stanje, zaradi katerega ena ključnih institucij za delovanje države izgublja ugled, verodostojnost, kadre in občinstvo, menijo.

Za koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levico je referendumska pobuda pričakovana. Menijo pa, da gre pri tem za zavlačevanje in upiranje predlaganim spremembam, kar da je dokaz, da koalicija ubira pravo pot.

Za zdaj sicer ostaja jasno, da bo uveljavitev novele vsaj za nekaj časa zamaknjena, premier Robert Golob pa je že ob predstavitvi vladne novele napovedal, da bodo, če bo prišlo do zavlačevanja opozicije, razmislili tudi o drugih ukrepih, da bi umirili razmere na RTVS še pred poletjem.

V koaliciji tako razmišljajo o možnosti odpoklica programskih svetnikov, ki po njihovem mnenju kršijo zakon o RTV, pa tudi sam statut javnega zavoda. Odločitev o tem bodo sicer, kot napovedujejo, sprejeli, ko bodo preučili vse pravne možnosti.

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič mora sicer zdaj v sedmih dneh preveriti, ali je pobuda za začetek referendumskih postopkov vložena v skladu z zakonom.

O tem mora obvestiti tudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določiti koledarski rok, v katerem bo imel pobudnik čas zbrati 40.000 podpisov pod zahtevo za razpis referenduma.

Ker bi ta rok za zbiranje podpisov padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, bo v skladu z zakonom za začetek zbiranja podpisov najverjetneje določila 1. september.

Ko predsednik DZ določi rok začetka zbiranja podpisov, ima pobudnik 35 dni časa za zbiranje. Po izteku tega roka pa ima sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel DZ pred njegovo razglasitvijo.

Novelo zakona o RTVS je DZ sicer s 53 glasovi za in 26 proti sprejel minuli teden, v sredo pa je državni svet nanj izglasoval še odložilni veto. Poslanci so na današnji izredni seji ob vnovičnem odločanju o noveli zakona, to potrdili. Za novelo je glasovalo 50 poslancev, proti pa 24. Za vnovično potrditev bi sicer zadostovalo 46 poslanskih glasov.

A pred uveljavitvijo novele, bo ta morala ob morebitnem zadostnem številu zbranih podpisov prestati še referendumsko glasovanje. Kdaj bi tega lahko izvedli, predsednica DZ danes še ni razkrila. Kot smiselno pa ocenjuje, da bi več morebitnih referendumov, ki se obetajo jeseni, izvedli na en "referendumski dan", ki pa ne bi sovpadal z datumom katerega izmed krogov jesenskih lokalnih ali predsedniških volitev.