STA novice / Pri izplačilu božičnice osebi z invalidnostjo ugotovili diskriminacijo

Podjetje, v katerem je bila zaposlena, je kot merilo za višino božičnice določilo navzočnost na delovnem mestu. Zaradi tega merila je nižjo nagrado prejela tudi prijaviteljica, ki je bila zaradi zdravstvenega stanja in invalidnosti odsotna z dela. Bila je namreč v bolniškem staležu in na čakanju, da jo premestijo na primernejše delovno mesto. Zagovornik je ugotovil, da jo je podjetje neupravičeno prikrajšalo pri božičnicah od leta 2017 do 2021.

Prijaviteljica je v prijavi menila, da bi morala kot oseba z invalidnostjo, ki dela skrajšani delovni čas, prejeti enako višino božičnice kot zaposleni, ki delajo polni delovni čas. Skrajšanega delovnika namreč ni izbrala prostovoljno. Navedla pa je tudi, da ji je delodajalec božičnico v obdobju od leta 2017 do 2021 zniževal zaradi njene bolniške odsotnosti in odsotnosti z dela, ko je zaradi epidemije covica-19 čakala na premestitev na primernejše delovno mesto.

Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije zavrnil njen predlog, da bi morala biti kljub delu za skrajšani delovni čas upravičena do polne božičnice. Po zakonu o delovnih razmerjih namreč pripada delavcu, ki dela krajši delovni čas, pravica do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti. Ker je božičnica del plače, je torej delavka s krajšim delovnim časom upravičena le do sorazmerno nižjega zneska božičnice.

Pač pa je ugotovil, da jo je podjetje več let zapored neupravičeno prikrajšalo za del božičnice, ki ji pripada za polovični delovni čas.

Glede na njegove ugotovitve je podjetje kot merilo za določitev višine božičnice upoštevalo navzočnost delavcev na delovnem mestu. S tem merilom pa je negativne posledice pri božičnici povzročilo predvsem delavcem, ki so morali biti z dela odsotni zaradi zdravstvenega stanja, invalidnosti, nosečnosti, starševstva in drugega skrbništva za družinske člane.

Diskriminacija po zakonu o varstvu pred diskriminacijo pomeni neupravičeno neenako obravnavanje oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a teh osebnih okoliščin nimajo. Zagovornik je zato v obravnavanem primeru ugotovil diskriminacijo.

Pri izplačilu božičnic je že večkrat ugotovil diskriminacijo. Tako so denimo dogovorjena merila po njegovih ugotovitvah v slabši položaj postavila zaposlene, ki so bili med letom odsotni zaradi starševstva in nege bolnih otrok, kar je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo prepovedano.