STA novice / Ajanović Hovnik ob predlogih sindikatov ocenjuje, da bodo dogovor težko sklenili kmalu (dopolnjeno)

Ministrica je v izjavi po srečanju spomnila, da so julija sindikatom ponudili, da za plače namenijo znesek v višini celotne inflacije. "Če bi bila inflacija recimo desetodstotna, govorimo o višini 580 milijonov evrov, ki jih je vlada pripravljena in spodobna zagotoviti za plače v javnem sektorju," je pojasnila.

Po njenih besedah bi od tega 60 odstotkov namenili za uskladitev vrednost plačnih razredov in 40 odstotkov za usklajevanje nastalih plačnih nesorazmerij zaradi parcialnih posegov v plačni sistem. Za vse javne uslužbence bi se vrednost plačnih razredov za štiri odstotke dvignila s 1. septembrom. A, kot je danes ugotavljala ministrica, bo glede na predloga sindikalnih pogajalskih skupin takšen dogovor težko dosegljiv, saj so sindikalni predlogi "kar daleč od tega, kar je bilo na mizo dano julija".

Ajanović Hovnikova je poudarila, da mora vlada gledati širše in da v tem trenutku z nekaterimi ukrepi, kot so znižanje DDV za energente, draginjski dodatki in zamrznitev cen v dijaških domovih, znižuje proračunske prihodke. Prav tako se tudi ne ve, kaj se bo dogajalo v prihodnjem letu, kako se bo razvijala vojna v Ukrajini, kaj bo z energetsko krizo, pravi. Sindikate je zato pozvala, da so v svojih zahtevah realni in pogledajo tudi širše družbeno dogajanje.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so po besedah njenega predsednika Branimirja Štruklja predlagali, da uskladitev vrednosti plačnih razredov s 1. septembrom ne bi bila štiri odstotna, ampak šestodstotna, "da bi čim prej kompenzirala inflacijo". Hkrati pa so opozorili, da so sredstva, ki jih je vlada predvidela za odpravo plačnih nesorazmerij - ta so se po njegovih besedah v zadnjih letih dramatično povečevala, premajhna. Kot je dejal, ni razloga, da bi višino teh sredstev omejili z inflacijo, ampak gre pri tem za arbitrarno odločitev vlade.

Rešitev, ki jo predlagajo v drugi pogajalski skupini, je nekoliko drugačna. Po besedah vodje te pogajalske skupine Jakoba Počivavška predlagajo, da bi javnim uslužbencem, ki od leta 2018 niso bili deležni plačnih dvigov, plače povišali za tri plačne razrede, za tri plačne razrede bi se razširila tudi plačna lestvica in dvignil plačni strop, ki ga je mogoče doseči z napredovanjem. Morebitna razlika do dejanske inflacije pa bi bila nato poračunana z uskladitvijo vrednosti plačnih razredov.

Prepričani so, da bi bilo na ta način možno nasloviti tako problematiko inflacije, kot tudi odpraviti plačna nesorazmerja, pri čemer se strinjajo, da bi dvig za en plačni razred, kar predstavlja približno štiriodstoten dvig, izplačali s 1. septembrom. Dvig za nadaljnja dva plačna razreda pa bi sledil s 1. januarjem 2023. Hkrati pa so se pripravljeni začeti pogovarjati o sistemskih spremembah plač v javnem sektorju, je pojasnil Počivavšek.

Ocenil je, da po njihovih izračunih njihov predlog ne odstopa bistveno od mase sredstev, ki jo v svojem predlogu ponuja vlada, je pa bolj konkreten, kar zadeva sam način odprave plačnih nesorazmerij, vsebuje tudi predlog formule za usklajevanje vrednosti plačnih razredov v prihodnje. Prav tako so predlagali izplačilo božičnice za člane sindikatov.

Dnevni red današnjih pogajanj so sicer razširili tudi z vprašanje dviga nadomestila za prehrano. Ministrica je pojasnila, da je na mizi predlog, da se nadomestilo poviša največ za višino, ki se še ne všteva v davčno osnovo (7,96 evra na dan). Obenem pa je dodala, da gre za "del paketa", o čemer se bodo pogovarjali v nadaljevanju pogajanj.