STA novice / Združenja občin za precejšen dvig povprečnin

Ministrstvo za finance, ki je konec junija občinam posredovalo svoj izračun, je sicer povprečnino za leto 2023 ocenilo na 639,99 evra, za leto 2024 pa na 640,33 evra. Po dogovoru o višini povprečnine iz septembra lani bi povprečnina za prihodnje leto znašala 647 evrov.

V združenjih občin opozarjajo, da je bila kljub nasprotovanju združenj letna stopnja inflacije izločena iz sistema izračuna povprečnine. "Če v preteklih letih zaradi nizke stopnje inflacije to dejstvo ni imelo posebej velikega vpliva na višino prejetih sredstev za občine, pa so zdajšnje razmere takšne, da je formulo nujno potrebno ponovno dopolniti z vsakoletno stopnjo inflacije," so v združenjih zapisali skupnem dopisu, ki so ga v ponedeljek poslali finančnemu ministrstvu.

Zato predlagajo, da se v zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2023 in 2024 določi, da se vsakoletna višina povprečnine poveča za znesek medletne inflacije ter ocenjene inflacije po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Podatke glede inflacije pa so upoštevali tudi v svojih izračunih.

Kot so pojasnili, so kot osnovo za svoj izračun tako za leto 2023 kot leto 2024 vzeli dejanske stroške občin v letu 2021, ki po navedbah združenj na podlagi izračunov ministrstva za finance znašajo 683,16 evra. Od tega zneska so za leto 2023 odšteli 3,66 evra za naloge, ki jih je prevzela država, prišteli pa 75,10 evra, kar predstavlja trenutno medletno stopnjo inflacije, ki po podatkih Statističnega urada znaša 11 odstotkov. K temu so dodali še pričakovano stopnjo inflacije v višini 21,8 evra ter tako prišli do zneska v višini 776,4 evra.

Za leto 2024 so za naloge, ki jih je prevzela država, odšteli 12,73 evra, prišteli pa trenutno medletno stopnjo inflacije v letošnje letu v znesku 75,10 evra, predvideno stopnjo inflacije v letu 2023 v znesku 21,8 evra ter predvideno stopnjo inflacije v letu 2024 v znesku 15,7 evra. Na podlagi njihovega izračuna bi tako za leto 2024 povprečnina znašala 783,03 evra. Ob tem v združenjih poudarjajo, da v izračunih niso všteti stroški dviga plač.

Na finančno ministrstvo so združenja naslovila tudi dopis za dvig povprečnine za letošnje leto, ki bi ga izvedli ob rebalansu državnega proračuna za leto 2023. V svojem izračunu so od dejanskih stroškov občin v letu 2021 v višini 683,16 evra odšteli naloge, ki jih je prevzela država in znašajo po izračunu finančnega ministrstva 21,56 evra, prišteli pa medletno stopnjo inflacije v višini 75,10 evra.

Združenja sicer tudi pričakujejo, da se razvojna sredstva tudi v proračunskem letu 2024 določijo v višini osmih odstotkov, kot je določeno v zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2022 in 2023. Prav tako pozivajo, da se v okviru zakona o izvrševanju proračuna izvzame kredite za investicije gradnje stanovanj. Izpostavljajo, da se bo zadolževanje s prodajo oz. oddajo na dolgi rok povrnilo.

Ministrstvo tudi opozarjajo, da je treba pripraviti spremembe zakona o financiranju občin, ki bodo naslavljale probleme "mestnih občin in drugih nepovprečnih občin". Določiti je treba korektor, ki bo ublažil največja nesorazmerja med prejeto primerno porabo oz. primernim obsegom sredstev ter stroški izvajanja zakonskih nalog, so še zapisali v dopisu, ki so ga v ponedeljek naslovili na ministrstvo.

Predlagajo pa tudi, da se za blaženje posledic dviga cen energentov in električne energije med t. i. zaščitene odjemalce vključi tudi ukrepe za občine in njihove posredne ter neposredne uporabnike proračunov.