STA novice / Bruselj med možnimi ukrepi na trgu elektrike priporoča cenovno kapico za cenejše tehnologije

Komisija je preučila različne vrste možnih ukrepov za umiritev strmo naraščajočih cen na trgu električne energije, o katerih trenutno razpravljajo deležniki in odločevalci. Večina ukrepov, med njimi popolna zamrznitev evropskih veleprodajnih trgov, uvedba absolutne cenovne kapice na elektriko in obvezen poseg na maloprodajne trge, po oceni Bruslja ni primernih. Privedli bi namreč do povečanja povpraševanja po elektriki in plinu in bi tako predstavljali tveganje za varnost dobav elektrike.

Ob upoštevanju tega ocenjuje, da bi bila najbolj ustrezna uvedba treh medsebojno prepletenih kratkoročnih izrednih ukrepov. Med njimi je tudi uvedba cenovne kapice za cenejše tehnologije proizvodnje elektrike. Ta bi lahko bila obvezna za vse države članice ali pa bi bila uporaba prostovoljna, še piše v dokumentu, ki ni uradni predlog ukrepov.

Veljala bi za tehnologije, ki so cenejše od pridobivanja elektrike s plinskimi elektrarnami. To je večina obnovljivih virov energije, z izjemo določenih vrst hidroelektrarn, biomase in bioplina, pa tudi elektrarne na jedrsko energijo in lignit.

Omejitev dohodkov za proizvajalce, ki s temi tehnologijami proizvajajo elektriko, bi pomenila dodatne finančne koristi za države članice. To pa bi lahko uporabile tudi za pomoč končnim odjemalcem elektrike in tako znižale njihove račune, še piše v oceni komisije, ki jo je pridobila STA.

Ravno pomoč odjemalcem pri znižanju računov je drugi kratkoročni ukrep, ki ga priporoča Bruselj. Kot so zapisali, je komisija že predstavila možne ukrepe za pomoč odjemalcem, med temi so neposredna finančna pomoč, ki jo je uvedlo največ držav članic, pa tudi regulacija maloprodajnih cen elektrike - zanjo se je odločila na primer tudi Slovenija. Že v preteklosti je sporočila, da ne bo nasprotovala uporabi reguliranih maloprodajnih cen tudi za mala in srednje velika podjetja.

Obenem Evropska komisija opozarja, da so regulirane maloprodajne cene intervencionistični ukrep, ki lahko izkrivlja liberalizirane maloprodajne trge. Prav tako je določanje cen, ki so nižje od stroškov, drago za države. Zato ne priporoča, da bi bil tovrsten ukrep obvezen, ampak bi morala biti odločitev o reguliranju cen prepuščena članicam.

Z obema ukrepoma je povezan tudi tretji, ki obsega usklajeno zmanjšanje porabe električne energije. S pomočjo gospodinjstvom bi namreč lahko znižali tudi samo porabo elektrike. Za razliko od ukrepov za zmanjšanje porabe plina pri ukrepih za zmanjšanje porabe elektrike ne bi zadoščalo zgolj določeno skupno zmanjšanje, ampak tudi ukrepi za zmanjšanje porabe v obdobjih pomanjkanja elektrike in visokih cen.

To oceno možnih ukrepov bodo prihodnji petek na izrednem zasedanju v Bruslju obravnavali ministri držav članic EU, pristojni za energetiko. Svoje predloge ukrepov bosta na zasedanju predvidoma predstavili tudi Slovenija in Francija, je po četrtkovem srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu povedal slovenski premier Robert Golob.

Predsednica komisije Ursula von der Leyen pa bo nato predlog ukrepov predstavila 14. septembra, ko bo imela govor o stanju v EU. Ukrepanje je sicer napovedala ta teden na Bledu, potem ko so jo k temu pozvali pozvali številni voditelji članic. Za začetek prihodnjega leta pa bo komisija pripravila tudi strukturno reformo električnega trga.