STA novice / Po predlogu rebalansa rast sredstev ministrstvu za zdravje, padec infrastrukturi

Na ministrstvu za infrastrukturo se sredstva glede na sprejeti proračun znižujejo z 1,27 milijarde evrov na 1,13 milijarde, natančneje za okoli 142 milijonov evrov ali nekaj več kot desetino. To je sicer še vedno precej več od realizacije za 2021, ki je dosegla skoraj 982,6 milijona evrov. Zelo verjetno so na ministrstvu za infrastrukturo ugotovili, da vseh načrtovanih infrastrukturnih projektov v tem letu ne bo mogoče izvesti in financirati.

Za nekaj več kot 30 milijonov evrov na 91,6 milijona evrov se znižuje tudi predvidena višina sredstev za ministrstvo za pravosodje. Lani je sicer realizacija na postavki tega ministrstva dosegla 84,1 milijona evrov, kaže tabela z razrezom sredstev, ki jo je objavilo ministrstvo za finance.

Skoraj prepolovljena bodo medtem predvidena sredstva za vladno službo za digitalno preobrazbo, ki je letos pod največjim drobnogledom zaradi projekta digitalnih bonov. Namesto 37,8 milijona evrov je zdaj za njo predvidenih 19,6 milijona evrov.

Po drugi strani se od najpomembnejših vladnih porabnikov sredstva relativno največ povečujejo ministrstvu za zdravje, s 683,8 milijona na 894,2 milijona evrov oziroma za skoraj 31 odstotkov. Kljub dodatnim sredstvom, najverjetneje povezanih predvsem s financiranjem interventnih ukrepov v zdravstvenem sistemu, so predvidena sredstva še vedno nižja od realizacije v 2021, ki je ob spopadanju s covidno krizo dosegla 1,06 milijarde evrov.

Za skoraj 300 milijonov evrov oziroma osem odstotkov na 3,94 milijarde evrov se povečujejo sredstva ministrstva za finance, ki med drugim bdi nad proračunsko rezervo za nepredvidene izdatke. Teh bo v luči spopada z energetsko krizo v naslednjih mesecih kar nekaj, prav tako je minister za finance Klemen Boštjančič v zadnjih dneh večkrat poudaril, da so po sprejemu veljavnega proračuna v času do začetka dela trenutne vlade nastale številne dodatne obveznosti.

Kar nekaj teh dodatnih obveznosti verjetno odpade tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se mu sredstva povečujejo z 1,87 milijarde na 2,01 milijarde evrov. V 2021 je sicer realizacija pri tem ministrstvu dosegla 2,40 milijarde evrov.

Od nekoliko večjih proračunskih porabnikov se za skoraj 29 milijonov evrov na 69,7 milijona evrov povečujejo sredstva za generalni sekretariat vlade. V 2021 je ta porabil 53,4 milijona evrov. Ta skrbi za delovanje vlade, obenem pa pod njega med drugim spadajo tudi vladni uradi za komuniciranje, narodnosti in za oskrbo ter integracijo migrantov, ki je pomemben v luči ukrajinske begunske krize, ter protokol RS.

Nekoliko občutnejša je še rast sredstev za ministrstvi za obrambo ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekajodstoten upad pa je pri ministrstvu za notranje zadeve. Pri ostalih pomembnejših porabnikih sredstva večinoma ostajajo bolj ali manj v okvirih, predvidenih s sprejetim proračunom.

Boštjančič je sicer v teh dneh pojasnjeval, da bodo nekateri resorji dobili več kot v veljavnem proračunu, tisti, ki so ocenili, da ne bodo mogli porabiti vsega, pa manj. Pri tem pa naj nihče ne bi dobil manj, kot je želel oziroma je sposoben porabiti.