STA novice / Po mnenju Sodišča EU predvideno monetarno financiranje pri izbrisih v bankah sporno (dopolnjeno)

Sodišče EU je v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon, so danes sporočili iz Banke Slovenije.

Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih bodočih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.

Ustavno sodišče je marca 2020 do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona. Takrat je ustavilo tudi roke za zastaranje odškodninskih terjatev in za vložitev tožb, odstranjene so morale biti objave, ki jih je zahteval zakon za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah, ustavljena je obdelava podatkov in preprečen dostop do gradiv, začasno so se prekinili tudi pravdni postopki, vloženi po tem zakonu.

Ustavno sodišče se je nato sredi lanskega januarja v postopku presoje ustavnosti zakonov o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter o Banki Slovenije z določenimi vprašanji obrnilo na Sodišče EU.

V predhodnem odločanju Sodišča EU je generalna pravobranilka tega sodišča Juliane Kokott v začetku aprila ocenila, da financiranje odškodnin razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic in delnic bank iz sredstev Banke Slovenije ni skladno s pogodbo o delovanju EU. Stališča pravobranilcev za sodišče niso obvezujoča, a jim v pretežni meri sledi, kar se je danes potrdilo.

"Današnja sodba Sodišča EU pritrjuje tudi našim stališčem, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Zato je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala to področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki.

Ustavno sodišče je Sodišče EU vprašalo, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema - če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sodišče EU je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.

Banka Slovenije bi bila po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Imenovati bi bilo treba poseben organ, ki bi presojal o višini zneskov.

Iskanje rešitev za možnost učinkovitega sodnega varstva se vleče od jeseni 2016, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da je novela zakona o bančništvu skladna z ustavo v delu, ki je omogočil izredni ukrep Banke Slovenije za razlastitev delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti v letu 2008 oz. 2009 podržavljenih bankah, da pa ni skladna z ustavo v delu, ki razlaščencem ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.