STA novice / Proračuna za prihodnji dve leti v znamenju ukrepov za blažitev krize (dopolnjeno)

Za leto 2023 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2024, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do sobote poslati v obravnavo in potrditev v DZ.

Vlada je proračuna pripravljala v zelo negotovih razmerah in spremenljivih makroekonomskih okoliščinah, ki so povezane z vojno v Ukrajini in geopolitičnim položajem Slovenije, energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in epidemijo covida-19. V prvi polovici leta 2023 se zaradi zaostrenih razmer napoveduje umiritev gospodarske rasti, leta 2024 pa naj bi se pospešila.

"Leto 2023 bo zaznamovano s financiranjem ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, zagotavljati pa bo treba tudi ustrezen obseg sredstev za draginjske ukrepe," je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Boštjančič. Vlada je zato začrtala pravila o namenski porabi teh sredstev, in sicer jih ne bo mogoče porabiti za nič drugega, kot za tiste ukrepe, ki jih bo sprejel DZ z interventnimi zakoni, je poudaril.

Za leto 2023 je v državnem proračunu predvidenih 13,4 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali 16,7 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 3,3 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Najvišja rast odhodkov v letu 2023 je glede na sprejeti proračun načrtovana za intervencijske programe in obveznosti (+ 1,86 milijarde evrov), zdravstveno varstvo (+ 335 milijonov evrov), izobraževanje in šport (+ 228 milijonov evrov), socialno varnost (+ 195 milijonov evrov) ter varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo (+ 141 milijonov evrov).

Leto pozneje naj bi se prihodki povzpeli na 13,8 milijarde evrov, odhodki pa naj bi se zmanjšali na 15,5 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako oblikoval pri 1,7 milijarde evrov, kar pomeni 2,6 odstotka BDP.

Minister je priznal, da je načrtovani primanjkljaj visok, a kot je poudaril, je vlada predvidela zelo veliko sredstev za blažitev energetske in draginjske krize. Pomembno se mu sicer zdi, da bo primanjkljaj leta 2024 precej nižji kot prihodnje leto.

Že na eni prejšnjih sej je vlada sklenila, da bosta proračuna usmerjena v zdravstvo, zelene politike in trajnostni razvoj, Boštjančič pa je danes povedal, da bodo zato v ospredju projekti, podprti z evropskimi viri iz mehanizma za okrevanje in odpornost za izboljšanje pripravljenosti na izzive zelenega in digitalnega prehoda.

"Osredotočenost ekonomskih in proračunskih politik se bo v prihodnjih dveh letih prepletala z ukrepi za blažitev draginje ter izvajanjem strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z investicijami na ključnih področjih," je napovedal. Raven investicij bo razmeroma visoka.

V skladu z odločitvijo Evropske komisije bo vsaj še v letu 2023 dopustno odstopanje od fiskalnega pravila. S predlaganimi spremembami odloka o najvišji dovoljeni porabi vseh štirih javnih blagajn se tako zgornja meja porabe sektorja država dviguje na 30,1 milijarde evrov v letu 2023 ter na 29,6 milijarde evrov v letu pozneje. Zvišujejo se tudi zgornje meje izdatkov državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter občin.

Predlog obeh proračunov na poti v DZ spremlja tudi predlog zakona o njunem izvrševanju. V njem je med drugim zapisana povprečnina za občine, ki se bo za obe leti zvišala za 20 evrov na 667 evrov na prebivalca. To se zdi občinam bistveno premalo, toda Boštjančič danes zagotovil, da je višina povprečnine skladna z zakonsko osnovo in vključuje tudi predvideno zvišanje plač javnih uslužbencev, če bo dosežen dogovor s sindikati.

Določeni so tudi zneski za izplačilo letnega dodatka upokojencem za leto 2023, in sicer bodo za pet evrov višji kot letos, gibali se bodo od 145 evrov za prejemnike pokojnin nad 1120 evrov do 455 evrov za prejemnike pokojnin do 600 evrov.