STA novice / Referendumski trojček bo 27. novembra (dopolnjeno)

Odlok za razpis referenduma o zakonu o vladi je DZ sprejel z 73 glasovi za in nobenim proti, odloka za razpis referendumov o zakonu o RTVS in zakonu o dolgotrajni oskrbi pa s 74 glasovi za in nobenim proti. V vseh treh primerih je bil vzdržan poslanec SDS Jože Tanko.

DZ je zavrnil tudi dopolnila SDS, s katerimi so predlagali, da bi vse tri zahteve za referendum izvedli sočasno z drugim krogom lokalnih volitev, 4. decembra. To so utemeljevali z racionalnostjo in ekonomičnostjo. Volivci bi tako na volišča odšli le enkrat, namesto dvakrat, s čimer bi prihranili čas in stroške, prihranili pa bi tudi na ogrevanju prostorov, so svojo zahtevo pojasnjevali v SDS.

Tekom razprav so v SDS zatrjevali, da se v večini občin pričakuje drugi krog lokalnih volitev. Drugi krog lokalnih volitev so leta 2018 izvedli v 56 od 212 občin, kar je dobra četrtina.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da občinske volilne komisije, ki izvajajo lokalne volitve, niso enake okrajnim volilnim komisijam, ki izvajajo referendume in da gre torej za popolnoma druge organe. V praksi bi tako morali imeti ponekod na istem volišču dve volilni komisiji.

Prav tako pa volišča niso povsod na istih lokacijah, tako bi nekateri volivci morali glas za lokalne volitve in glas za referendum oddati na dveh različnih lokacijah, kar bi po mnenju koalicije zmedlo ljudi. Argument, da ljudje ne morejo odločati o treh referendumih in voliti župane, so po besedah opozicijske SDS podcenjujoči do ljudi.

V koaliciji so opozorili še, da se lokalne volitve izvajajo na stroške lokalnih skupnosti, referendumi pa se financirajo iz državnega proračuna. Tako bi bila izvedba referenduma z namenom zmanjševanja stroškov možna le skupaj z drugim krogom predsedniških volitev, ki se prav tako financirajo iz državne blagajne. SDS so očitali, da to ni mogoče, ker so zavlačevali z vložitvijo zbranih podpisov za referendum.

V SDS so to zanikali, ker so morali podpise pred oddajo še enkrat prešteti. Menijo, da želi koalicija poseben referendumski dan zato, da bo udeležba na glasovanju čim manjša, kar pa zanikajo v koaliciji. Koalicija je poudarila še, da stroškov z referendumi sploh ne bi bilo, če SDS ne bi dala zahteve zanje.

Na sedem ur trajajoči seji se je ob vsaki točki vnela tudi razprava o vsebini predlaganih referendumov in zakonih, ki jim SDS nasprotuje.

Referendum o spremembah zakona o vladi so v SDS zahtevali, ker se ne strinjajo s širitvijo vlade za tri ministrstva, kot to načrtuje vlada Roberta Goloba. Poleg reorganizacije posameznih ministrstev, bi na novo ustanovili ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

V SDS ocenjujejo, da bi dodatna ministrstva prinesla le dodatne stroške. V koalicijskih poslanskih skupinah pa SDS očitajo, da želi z referendumskimi postopki le zavlačevati postopek o oblikovanju nove vlade. V opozicijski NSi tega referenduma ne podpirajo, saj menijo, da ima vsaka vlada pravico, da si delo organizira tako, kot sama misli, da bo lahko najbolj operativna.

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani, ki jih ne bi imenoval DZ.

V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTVS prinaša depolitizacijo javnega zavoda, stranka SDS, ki je pobudnica referenduma, pa meni, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programski svet RTVS. Proti uveljavitvi novele so tudi v NSi, zato referendum podpirajo.

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in ga je DZ sprejel decembra lani. Vlada pravi, da je zamik izvajanja zakona nujen, ker sta vsebina in financiranje osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, kar potrjuje tudi stroka. Novela prinaša tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev, prav tako so želeli preprečiti, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v domovih starejših.

SDS je zahtevo za referendum podala, ker menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. Referendum podpira tudi NSi.