STA novice / Kogovšek Šalamonova bi si v primeru izvolitve za ustavno sodnico prizadevala za ohranjanje zaupanja v pravni sistem

Kot je izpostavila Kogovšek Šalamonova, ki trenutno opravlja delo vodje oddelka za ugotavljanje diskriminacij, svetovanje in zagovorništvo pri Zagovorniku načela enakosti, pri svojem delu sledi predvsem vrednotam strokovnosti, vestnosti, natančnosti in učinkovitosti. "Sem dosledna, imam enaka pričakovanja za vse, ne glede na svetovni nazor ali ne glede na katerokoli osebno okoliščino," je izpostavila.

Kot zelo pomembne šteje tudi človekove pravice t. i. tretje generacije, kot je pravica do zdravega življenjskega okolja. "Človekove pravice razumem v ustavnopravnem in mednarodnopravnem smislu, kar pomeni, da pripadajo vsem in so vezane na človeka in njegovo dostojanstvo," je poudarila. Kadar se dve ali več pravic znajdejo v nasprotju, je treba po njenih besedah opraviti tehtanje ter prepričljivo in ustavno skladno pojasniti, katera pravica ali vrednota v določenem primeru prevlada in zakaj.

Glede na svoje pretekle izkušnje meni, da bi lahko prispevala k delu ustavnega sodišča, predvsem z delovanjem v upravnem senatu, ki obravnava številne pravne tematike, s katerimi se je ukvarjala. "Prizadevala pa si bom tudi za bolj poglobljeno obravnavo vidikov diskriminacije v zadevah pred ustavnim sodiščem, kadar bo to za zadevo relevantno," je pojasnila.

Kot je predstavila kandidatka, je njeno celotno poklicno pot zaznamovalo delo na področju temeljnih človekovih pravic, še zlasti delo na področju pravnega položaja ranljivih, diskriminiranih in marginaliziranih. Po diplomi na pravni fakulteti se je sprva zaposlila na Pravnoinformacijskem centru nevladnih organizacij, kjer je vodila projekte s področja varstva človekovih pravic. Magistrirala je v ZDA na temo mehanizmov OZN za varstvo človekovih pravic. Pravosodni izpit je v Sloveniji opravila leta 2006, doktorirala pa leta 2011.

Po sedmih letih zaposlitve na Mirovnem inštitutu je od leta 2012 do 2018 inštitut vodila kot direktorica. Kot je pojasnila, je bilo njeno delo v tem času izrazito interdisciplinarno, poleg upravnega prava se je prepletalo tudi s prvinami ustavnega, mednarodnega, evropskega, delovnega, socialnega, kazenskega in družinskega prava.

Kot je navedla, se je ukvarjala tudi s temeljnimi ustavnimi načeli, denimo z načelom pravne države, z referendumom kot načinom izražanja pravice do sodelovanja posameznikov pri upravljanju javnih zadev, s skladnostjo nacionalnih predpisov z mednarodnimi konvencijami in s spremljanjem sodne prakse mednarodnih sodišč. Tako je med drugim vodila tudi raziskovalne in zagovorniške projekte s področja položaja izbrisanih prebivalcev Slovenije. Prav tako je izdelala več študij za Evropski parlament in Evropsko komisijo ter vodila raziskovalno skupino, ki je pripravljala letna in tematska poročila o stanju človekovih pravic v Sloveniji.

Po intenzivni znanstvenoraziskovalni karieri si je zaželela nazaj v prakso, tako se je leta 2018 pridružila Zagovorniku načela enakosti, kjer je po svojih besedah prispevala k celoviti vzpostavitvi nove neodvisne državne institucije, ob tem pa pridobila dragocene izkušnje na področju odločanja v konkretnih primerih.

Obenem redno predava medijsko pravo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, pogosto predava tudi zaposlenim v pravosodnem sistemu ter na drugih dogodkih, kot gostujoča predavateljica pa tudi na drugih slovenskih in tujih fakultetah.

Vprašanj novinarjev zanjo na javni predstavitvi ni bilo. Predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da Kogovšek Šalamonova zasede mesto ustavne sodnice, bo v četrtek obravnavala mandatno-volilna komisija DZ, DZ pa bo o njem predvidoma odločal na seji, ki se začne v ponedeljek.

V koalicijskih poslanskih skupinah so kandidatki napovedali podporo. Če jo bo DZ izvolil, bo nasledila Marijana Pavčnika, ki je sredi maja podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika.