STA novice / Mesec: Za čas zime pripravljamo začasno shemo čakanja na delo

Mesec je v odgovoru na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) o ukrepih zoper energetsko krizo in morebitna odpuščanja izpostavil, da ne bodo dopustili, da kolektivi razpadejo, zato pripravljajo dve shemi - stalno shemo skrajšanega delovnega časa in začasno shemo čakanja na delo.

V zvezi s prvo je pojasnil, da se še pogovarjajo, na kaj vse jo bodo vezali. "Ta shema mora biti vezana na vsakršne izredne okoliščine, ki nastopijo v državi," je pojasnil in dodal, da bi se tako vklopila, ko bi bilo to treba in v skladu z evropskimi pravili. To shemo naj bi vzpostavili v roku meseca dni.

V zvezi z drugo shemo pa je minister razkril, da bo "targetirana za situacijo, ki jo imamo". Shema bo načeloma pripravljena za čas zime, med 1. januarjem in 1. aprilom 2023, "omogočala pa bo, da gredo zaposleni pod določenimi pogoji začasno na čakanje".

Prvi pogoj za sprožitev sheme bo po Meščevih besedah odločitev države, da je treba zaradi energetskega varčevanja neko proizvodnjo začasno ustaviti. Drugi pogoj pa bo odločitev podjetja za ta korak, denimo zaradi "upada naročil ali pa stroškov elektrike in ogrevanja, ki so poslovno nevzdržni".

Sheme se ne bo dalo sprožiti kar tako, je zatrdil Mesec. Preprečiti namreč želijo, da bi se jo izkoriščalo za "čiste poslovne računice", ker se na primer podjetju "14 dni ne splača delati".

"Treba se je zavedati obeh nevarnosti, po eni strani, da so podjetja ogrožena zaradi visokih stroškov in to lahko pripelje do prisilnega odpuščanja in razpadanja kolektivov, po drugi strani pa, da bi izkoriščala tako shemo za to, da poslovne stroške prevalijo na državo, kar bi bilo slabo za proračun, pa tudi za cele proizvodne verige, ki bi zaradi tega trpele distorzije. Tako da zdaj iščemo varianto med tema dvema čerema," je popisal dilemo.

Prve rešitve bodo predstavili v torek na odboru za draginjo pri predsedniku vlade Robertu Golobu.

Subvencioniranje nadomestila plače, če je podjetje delavcem odredilo skrajšani delovni čas, je bil eden od ukrepov države v času epidemije covida-19 za pomoč podjetjem, da zaradi zmanjšanja obsega delovanja, ki je bilo posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, niso odpuščala delavcev. Država je podjetjem povrnila 80 odstotkov nadomestila plače za delavce, vključene v ukrep, nadomestilo pa je znašalo 80 odstotkov njihove siceršnje plače.

Država je po podatkih fiskalnega sveta za ta ukrep za leto 2020 (od marca do konca leta) iz proračuna izplačala 36 milijonov evrov, za leto 2021 pa 39 milijonov evrov.

Med ostalimi ukrepi za ohranjanje delovnih mest so bili nadomestilo za zaposlene na čakanju na delo in plačilo socialnih prispevkov zanje, plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim, ki so delali, izplačilo temeljnega dohodka ter plačilo socialnih prispevkov za samostojne podjetnike in druge upravičence, kritje bolniških nadomestil za zaposlene, krizni dodatek in subvencioniranje minimalne plače. Skupaj je država zanje v letih 2020 in 2021 namenila 1,79 milijarde evrov.